sêstra (-e) f
1. sorella:
prava sestra sorella germana
posvojena sestra sorella adottiva
sestra po mleku sorella di latte
siamski sestri sorelle siamesi
biti si podobni kot sestri assomigliarsi come sorelle
2. med. infermiera;
sestra Rdečega križa crocerossina
3. rel. sorella, suora, consorella;
sestra prednica madre superiora
Zadetki iskanja
- consorēlla
A) f
1. relig. sestra (istega reda)
2. ekon. filiala
B) agg. pren. soroden:
nazione consorella soroden narod
società consorella ekon. sestrsko podjetje - madre
A) f
1. mati:
divenire madre zanositi; roditi
per parte di madre po materini strani
succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
fare da madre a qcn. biti komu mati
2. relig. sestra:
madre superiora prednica
3. pren. mati; vir, vzrok
4. matrica
5.
dura madre anat. trda možganska opna
pia madre mehka možganska opna
B) agg.
1.
lavoratrice madre mati delavka
2.
idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
lingua madre (madrelingua) materni jezik
casa madre relig. matična hiša
regina madre kraljica mati
scena madre gled. ključni prizor - sorēlla
A) f
1. sestra:
sorella adottiva posvojena sestra
sorella consanguinea, uterina polsestra (po očetovi, materini strani)
sorella germana prava sestra
sorella di latte sestra po mleku
sorelle siamesi siamski sestri
assomigliarsi come sorella biti si podobni kot sestri
2. pren. sestra
3. relig. sestra, redovnica
B) agg. sestrski; soroden:
lingue sorelle sorodni jeziki
le sette sorelle ekon. pren. sedem sester (sedem mednarodnih petrolejskih družb) - caposala m, f (m pl. capisala, f pl. caposala)
1. vodja oddelka
2. f med. glavna sestra - convērsa1 f relig. samostanska sestra
- convērso2 m (f -sa) samostanski brat, samostanska sestra
- crocerossina f sestra Rdečega križa
- tata f otr.
1. pestunja
2. starejša sestra - visitatrice f
1. vizitatorka
2. patronažna sestra - častít (-a -o) adj. star.
1. (spoštovan) onorato, apprezzato; reverendo:
dekle je iz častite hiše la fanciulla viene da un'onorata, da una buona famiglia
(kot pristavek za duhovnika, redovnika) častiti gospod reverendo (padre)
častita sestra (reverenda) suora
2. (častitljiv) venerando, venerabile; di veneranda età:
častit starec un vecchio venerando, di veneranda età - gláven1 (-vna -o)
A) adj.
1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale
2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra
B) glávni (-a -o) m, f, n
1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore
2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale - infermiēre
A) m (f -ra) med. bolničar, bolničarka
B) agg. med. bolničarski:
suora infermiera usmiljena sestra
volontario infermiere bolničar prostovoljec - kàkor
A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri
B) konj.
I.
1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate
2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella
3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore
4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso
5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua
6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico
II. (v odvisnih stavkih)
1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi
2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo
3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza
4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti
5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori
6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda - maggiore
A) agg.
1. večji, višji:
il maggiore največji, najvišji
la maggiore parte večji del, večina
andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
do maggiore glasba C-dur
2. pomembnejši, najpomembnejši:
opere maggiori lit. pomembnejša dela
3. voj.
caporal maggiore vodnik
sergente maggiore narednik
stato maggiore generalštab
4. starejši:
sorella maggiore starejša sestra
maggiore età polnoletnost
B) m
1. starejši; hierarhično višji
2. voj. major
3.
i maggiori pl. očetje; dedi; predniki - medicínski (-a -o) adj. di, della medicina; medicinale; medico; sanitario:
medicinska knjiga libro di medicina
medicinska fakulteta facoltà di medicina
medicinski instrumenti strumenti sanitari
medicinska sestra infermiera
zool. medicinska pijavka sanguisuga (Hirudo officinalis)
medicinska radiologija radiologia medica
medicinska semiologija semeiotica medica - patronážen (-žna -o) adj. di, del patronato:
patronažna sestra assistente sanitaria; visitatrice - pērdere*
A) v. tr. (pres. pērdo)
1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo
2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost
3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak
4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša
5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo
6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo
B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)
1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum
2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti - samostánski (-a -o) adj. conventuale, di, del convento; monastico; claustrale:
samostanski brat frate, laico, converso
samostanski novic monacando
samostanski vratar frate portinaio
samostansko dvorišče chiostro
član samostanskega reda membro di ordine religioso, frate, monaco
samostanski predstojnik priore, abbate
samostanska celica cella conventuale
samostanska jedilnica refettorio
pren. samostanska tišina silenzio di tomba
samostanska prednica (madre) badessa
samostanska pripravnica novizia
samostanska sestra conversa - sēcolo m
1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost
2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov
3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov
4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov
5. tuzemno življenje
6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi