Franja

samôten (-tna -o) adj.

1. solo, solitario, isolato, sperduto, remoto, ritirato; pren. solingo:
samotni popotnik viandante solitario
samotna kmetija casolare
pren. samotno bivališče eremitaggio

2. (nenaseljen) deserto:
samoten kraj solitudine; pren. clausura

appartato agg. oddaljen, samoten:
un luogo appartato samoten kraj

cenobitico agg. (m pl. -ci)

1. meniški

2. samoten, samotarski; meniški

claustrale agg. samostanski; pren. miren; samoten; strog

ermo agg. knjižno samoten

isolato

A) agg. sam, samoten; osamljen; ločen, poseben, posamezen; edinstven

B) m

1. šport samostojni kolesar

2. gradb. (stanovanjski) blok

remōto agg.

1. (časovno) daljen

2. knjižno daljen; oddaljen, samoten

ritirato agg. odmaknjen, samoten:
uomo ritirato samotar, samotnež
starsene, vivere ritirato živeti odmaknjeno, samotarsko

ritiro m

1. umik, umikanje; odvzem; odpoklic; dvig:
il ritiro della patente odvzem vozniškega dovoljenja
il ritiro del rappresentante diplomatico odpoklic diplomatskega predstavnika
il ritiro dello stipendio dvig plače

2. samoten, miren kraj:
ritiro collegiale šport moštveno vadbišče

3. prenehanje (dejavnosti); odstop, odstopanje (s položaja)

4. metal. skrčenje

romito agg. knjižno samoten; odročen

solingo agg. (m pl. -ghi) knjižno

1. samoten (kraj)

2. samotarski (človek, žival)

solitario

A) agg. (m pl. -ri) samoten; samotarski:
contrada solitaria samotni predel
passero solitario zool. modri drozg, plavi kos (Monticola solitarius)
verme solitario zool. ozka trakulja (Taenia solium)

B) m (pl. -ri)

1. igre pasjansa

2. soliter (briljant)

C) avv.
in solitario sam:
navigare in solitario pluti sam

sperduto agg.

1. izgubljen

2. zmeden

3. samoten, odročen

tebaide f puščava (prebivališče puščavnikov); pren. samoten, negostoljuben kraj

torracchione m

1. poveč. od ➞ torre velik stolp

2. samoten, propadajoč stolp

cantone¹ m

1. kot, vogal:
giocare ai quattro cantoni igre škarjice brusiti

2. samoten kraj, kotiček

clausura f

1. relig. klavzura (zapora; del samostana)

2. pren. samotarsko življenje; samoten kraj

romitōrio m (pl. -ri)

1. puščavniško bivališče

2. samoten kraj

solitudine f samota; samoten kraj