razprávljati (-am) imperf.
1. discutere, dibattere
2. trattare
Zadetki iskanja
- conferire
A) v. tr. (pres. conferisco)
1. oddati:
conferire il grano all'ammasso oddati žito v obvezni odkup
2. podeliti, podeljevati; dodeliti:
conferire un titolo podeliti naslov
conferire un premio podeliti nagrado
3. dajati:
l'abito nuovo gli conferisce eleganza nova obleka mu daje eleganco
B) v. intr.
1. razpravljati, imeti razgovor:
conferire col direttore imeti razgovor z direktorjem
2. prijati, koristiti:
i colloqui conferiranno al rafforzamento dei buoni rapporti fra i due paesi razgovori bodo koristili krepitvi dobrih odnosov med deželama
l'aria di mare non mi conferisce troppo morski zrak mi ne prija preveč - controvērtere* v. intr. (pres. controvērto)
1. razpravljati (o čem)
2. oporekati, izpodbijati - deliberare
A) v. tr. (pres. delibero)
1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati
2. razpravljati
3. (aggiudicare) prisoditi (na dražbi)
B) v. intr. razsoditi, razsojati; odločiti, odločati:
la Corte ha deliberato sull'inammissibilità del ricorso sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno - discettare v. tr. (pres. discētto) knjižno razpravljati
- discutere* v. tr. (pres. discuto)
1. razpravljati, pretresati, diskutirati:
discutere una proposta di legge pretresati zakonski predlog, razpravljati o zakonskem predlogu
2. (contestare) zanikati, ne priznavati:
discutere sul prezzo pogajati se o ceni, barantati
non lo discuto o tem ne dvomim
3. prerekati se, pričkati se:
finiscila di discutere nehaj s prerekanjem! - disputare
A) v. intr. (pres. disputo)
1. razpravljati, diskutirati; polemizirati:
disputare di politica razpravljati o politiki
2. potegovati se; konkurirati:
disputare con i colleghi per la promozione potegovati se s kolegi za napredovanje
B) v. tr.
1. razpravljati o čem
2. spodbiti, spodbijati
3. šport tekmovati (teči, igrati):
disputare una gara tekmovati
disputare una partita di calcio odigrati nogometno tekmo
disputare il Giro d'Italia voziti kolesarsko dirko po Italiji
C) ➞ disputarsi v. rifl. (pres. mi disputo) potegovati se; boriti se:
disputarsi il posto potegovati se za mesto
disputarsi il pallone šport boriti se za žogo (nogomet) - dissertare v. intr. (pres. dissērto) razpravljati, obravnavati:
dissertare di argomenti filosofici razpravljati o filozofskih temah - parlare
A) v. tr. (pres. parlo)
1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno
2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal
3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči
4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava
5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi
6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o
7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti
B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo
C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)
1. govoriti (s kom)
2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih
3. pog. ljubimkati
Č) m govor, govorjenje - polemizzare v. intr. (pres. polemizzo) polemizirati, razpravljati, prepirati se (o)
- questionare v. intr. (pres. questiono)
1. razpravljati, diskutirati:
questionare di politica razpravljati o politiki
2. preprirati se, pričkati se - ragionare v. tr. (pres. ragiono)
1. razmisliti, razmišljati; premisliti, premišljati; razpravljati:
ragionare a bocce ferme pren. mirno, trezno razmisliti
2. pog. govoriti, pogovarjati se - tenzonare v. intr. (pres. tenzono)
1. knjižno razpravljati, disputirati
2. pren. boriti se; spopasti, spopadati se - trattabile agg.
1. ki se da o njem govoriti, razpravljati
2. gibek, mehak; ki se ga da obdelati
3. pren. priljuden, prijazen - disquisire v. tr. (pres. disquisisco) učeno razpravljati o čem, natančno raziskovati:
disquisire di argomenti astrusi razpravljati o zapletenih temah - teologare v. intr. (pres. teōlogo) teologizirati, razpravljati o bogoslovnih zadevah
- astratto
A) agg.
1. abstrakten, pojmoven, miseln:
un concetto astratto abstrakten pojem
parlare, discutere in astratto abstraktno govoriti, razpravljati
2. jezik abstrakten:
sostantivi astratti abstraktni samostalniki
3. umet. abstrakten:
pittore astratto abstrakten slikar
4. knjižno raztresen, razmišljen
B) m abstrakt, abstraktum - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - dogódek (-dka) m fatto, avvenimento, evento; vicenda:
razpravljati o aktualnih dogodkih discutere dei fatti di attualità
to je bil zanj dogodek questo fu per lui un avvenimento
ekst. zgodovinski dogodek evento storico
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
pren. pričakovati vesel dogodek aspettare un lieto evento - gusto m
1. okus
2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je
3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati
4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi
5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom