Zadetki iskanja
- razlóčiti (-im) perf. glej razločevati | razločiti
- contraddistinguere* v. tr. (pres. contraddistinguo) razločiti, ločevati; zaznamovati (tudi pren.)
- discērnere* v. tr. (pres. discērno) razločiti, razločevati (tudi pren.):
discernere il bene dal male razločevati dobro od zlega - distinguere*
A) v. tr. (pres. distinguo)
1. razločiti, razločevati
2. ločiti, ločevati; razlikovati
3. deliti
4. odlikovati
B) ➞ distinguersi v. rifl. (pres. mi distinguo)
1. razlikovati se
2. odlikovati se - obrís (-a) m
1. contorno (tudi ekst.), profilo, silhouette:
v daljavi razločiti obrise mesta distinguere in lontananza i contorni della città
pren. v obrisih a grandi linee, a grandi tratti
2. (opis, oris) disegno, scorcio:
gled. obris odrskega dejanja canovaccio - razlóčati (-am) imperf. glej razločevati | razločiti
/ 1
Število zadetkov: 6