Franja

Zadetki iskanja

  • rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
    navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
    za zunanjo rabo per uso esterno
    predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
    biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
    biti za rabo essere utilizzabile
    pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
    gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
    lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
    lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
    prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
    raba (uporabljanje)
    cest utenza stradale
  • uso2 m

    1. raba, uporaba:
    a uso di (namenjen) za:
    libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
    d'uso v rabi, običajen:
    effetti d'uso obleke, hišna oprava
    lingua d'uso govorni jezik
    prassi d'uso običajna praksa
    fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
    uso tessera za izkaznico:
    fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
    istruzioni per l'uso navodila za uporabo
    medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
    oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
    fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

    2. uporaba (možnost uporabljanja):
    camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
    perdere l'uso della ragione biti ob razum
    riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

    3. pravo služnost

    4. vaja

    5. navada, običaj:
    all'uso di po:
    piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
    uso pelle, seta imitacija kože, svile
    gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
    essere in uso biti v modi

    6.
    usi pl. uzusi

    7. raba; ekst. pomen:
    uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
    l'uso fiorentino florentinščina
    l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
  • utēnza f

    1. raba, uporaba; poraba

    2. uporabniki
  • abuso m zloraba; čezmerna raba:
    abuso del cibo čezmerno uživanje hrane
  • grammatica f

    1. jezik slovnica, gramatika:
    grammatica descrittiva deskriptivna gramatika
    grammatica storica historična gramatika
    grammatica generativa generativna gramatika

    2. slovnica (učbenik, priročnik):
    grammatica per le scuole šolska slovnica

    3. slovnica, pravilna raba jezika; obvladovanje jezika:
    la sua grammatica è molto approssimativa njegova slovnica je zelo približna, šibka

    4. ekst. pravila (vede, stroke)
  • tecnicismo m

    1. tehnicizem; tehničnost

    2. jezik strokovni, tehnični izraz

    3. slabš. pretirana raba strokovnih izrazov
  • avverbiale agg. prisloven, adverbialen:
    uso avverbiale prislovna raba
  • brezosében (-bna -o) adj.

    1. impersonale

    2. privo di originalità, generico, indeterminato; banale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. brezosebne glagolske oblike forme impersonali del verbo
    lingv. brezosebna raba uso impersonale
  • comune1

    A) agg.

    1. skupen:
    amico comune skupni prijatelj
    comune a pochi skupen redkim ljudem
    il bene comune skupno dobro, skupna korist
    fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

    2. obči, splošen:
    opinione comune splošno mnenje
    uso comune splošna raba
    luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
    senso comune zdrava pamet
    non comune nenavaden, odličen, imeniten
    vino comune navadno vino

    3. jezik obči:
    nome comune obče ime

    B) m

    1. navadno, obče:
    uscire dal comune razločevati se
    fuori del comune nenavaden, izjemen
    non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

    2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar
  • povéden (-dna -o) adj.

    1. espansivo; esprimibile, significativo, eloquente, espressivo:
    razstavo vizualno posodobiti, da bi postala še bolj povedna in zanimiva ammodernare la rassegna in sede visiva onde renderla ancor più interessante ed espressiva

    2. lingv.
    povedni naklon modo indicativo
    povedna raba uso predicativo
  • samostálniški (-a -o) adj. lingv. del sostantivo, sostantivale, sostantivato:
    samostalniške zloženke composti sostantivali
    samostalniški prilastek apposizione
    samostalniška raba uso sostantivale
    samostalniška zveza locuzione sostantivale
    samostalniško izražanje costrutto sostantivale
  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
Število zadetkov: 13