rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
za zunanjo rabo per uso esterno
predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
biti za rabo essere utilizzabile
pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
raba (uporabljanje)
cest utenza stradale
Zadetki iskanja
- uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza - utēnza f
1. raba, uporaba; poraba
2. uporabniki - abuso m zloraba; čezmerna raba:
abuso del cibo čezmerno uživanje hrane - grammatica f
1. jezik slovnica, gramatika:
grammatica descrittiva deskriptivna gramatika
grammatica storica historična gramatika
grammatica generativa generativna gramatika
2. slovnica (učbenik, priročnik):
grammatica per le scuole šolska slovnica
3. slovnica, pravilna raba jezika; obvladovanje jezika:
la sua grammatica è molto approssimativa njegova slovnica je zelo približna, šibka
4. ekst. pravila (vede, stroke) - tecnicismo m
1. tehnicizem; tehničnost
2. jezik strokovni, tehnični izraz
3. slabš. pretirana raba strokovnih izrazov - avverbiale agg. prisloven, adverbialen:
uso avverbiale prislovna raba - brezosében (-bna -o) adj.
1. impersonale
2. privo di originalità, generico, indeterminato; banale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. brezosebne glagolske oblike forme impersonali del verbo
lingv. brezosebna raba uso impersonale - comune1
A) agg.
1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom
2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino
3. jezik obči:
nome comune obče ime
B) m
1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)
2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar - povéden (-dna -o) adj.
1. espansivo; esprimibile, significativo, eloquente, espressivo:
razstavo vizualno posodobiti, da bi postala še bolj povedna in zanimiva ammodernare la rassegna in sede visiva onde renderla ancor più interessante ed espressiva
2. lingv.
povedni naklon modo indicativo
povedna raba uso predicativo - samostálniški (-a -o) adj. lingv. del sostantivo, sostantivale, sostantivato:
samostalniške zloženke composti sostantivali
samostalniški prilastek apposizione
samostalniška raba uso sostantivale
samostalniška zveza locuzione sostantivale
samostalniško izražanje costrutto sostantivale - splôšen (-šna -o)
A) adj.
1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
splošno mnenje opinione comune
splošna raba uso comune
splošne volitve elezioni generali
splošno nezadovoljstvo malcontento generale
splošna volilna pravica suffragio universale
splošen pojem nozione generica
splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico
2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
splošna kemija chimica generale
splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari
3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
splošna bolnišnica ospedale generale
voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
splošna stavka sciopero generale
splošni ekvivalent equivalente generale
film. splošni plan piano generale
jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
ekon. splošni stroški spese generali
B) splôšni (-a -o) m, f, n
prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
na splošno in genere
v splošnem in genere, generalmente - vivo
A) agg.
1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se
2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika
3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um
4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju
5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob
B) m
1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi
2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo
3. gradb. živi rob
4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)
/ 1
Število zadetkov: 13