Franja

Zadetki iskanja

  • ptíč (-a) m

    1. uccello:
    ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
    lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
    biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
    živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
    divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
    močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
    ptiči pevci uccelli canori
    kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila

    2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
    čuden ptič un tipo strano, strambo
    nočni ptič nottambulo
    ne ptič ne miš né carne né pesce
    ptič letalec uccello nidifugo
    biti gol kot ptič essere povero in canna
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile
  • augēllo m star., knjižno ptica, ptič
  • uccēllo

    A) m

    1. zool. ptič, ptica:
    uccello acquatico, terragnolo vodna, kopenska ptica
    uccello stanziale, di transito stalna ptica, ptica selivka
    uccello di rapina ptica ujeda, ptica roparica
    uccello di bosco pren. ubežnik
    uccello di, del malaugurio pog. sova; pren. zlovešča ptica
    a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno
    uccello combattente togotnik (Philomacus pugnax)
    uccello lira lirorepec (Menura superba)
    uccello mosca kolibri (Trochilida)
    uccello del paradiso velika rajčica (Paradisea apoda)
    uccello del sole, dell'oceano tropik (Phaeton)
    uccello di S. Maria (martin pescatore) vodomec (Alcedo atthis)
    uccello sarto (ortotomo) krojaček (Orthotomus sutorius)

    2. pog. vulg. tič, moški ud

    B)
    uccelli pl. zool. ptiči (Aves)
  • volatile

    A) agg.

    1. kem. hitro hlapljiv, izparljiv

    2. pren. knjižno negotov, majav

    B) m ptič
  • rara avis tujka latinsko f invar. redek ptič; redkost
  • stampo m

    1. model, kuhinjski kalup

    2. tehn. kalup:
    essere fatto con lo stampo pren. biti po kalupu
    se n'è perso lo stampo pren. takih (oseb, predmetov) ni več, ne delajo več

    3. pren. nrav; vrsta, kov; baža:
    un uomo di vecchio stampo človek starega kova

    4. vzorec, šablona (za prerisovanje)

    5. lovstvo ptič vaba

    6. biol., kem. model
  • tiranno

    A) m

    1. tiran, trinog, despot; nasilnik

    2. zool. tiranček, kraljevski ptič (Tyrannus tyrannus)

    B) agg.

    1. nasilen, tiranski, despotski

    2. zelo privlačen, strašen, silen:
    amore tiranno silna ljubezen
  • bruco

    A) m (pl. -chi)

    1. gosenica, ličinka

    2.
    bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)

    B) agg. toskansko
    nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš
  • góden (-dna -o) adj. adatto, atto, maturo:
    deklica godna za možitev ragazza da marito
    goden ptič nidifugo
    godna zemlja terriccio
  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • jeklén (-a -o) adj.

    1. di acciaio:
    jeklena cev tubo di acciaio
    jeklena litina acciaio fuso
    jeklena volna lana di acciaio

    2. pren. (zelo močen, krepek) di ferro, ferreo, di acciaio; adamantino:
    jeklena disciplina disciplina ferrea
    jeklena volja volontà ferrea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jekleni konjiček auto
    pren. jekleni ptič aereo
    grad. jekleno sidro strallo
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • kraljévski (-a -o) adj.

    1. reale; sovrano; knjiž. scettrato:
    kraljevska hiša, krona casa reale, corona reale
    kraljevska dvojica la coppia reale
    zool. kraljevski ptič tiranno (Tyrannus tyrannus)

    2. pren. (veličasten, obilen) regale:
    kraljevsko plačilo ricompensa regale
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nidifugo agg. (m pl. -ghi) zool.
    uccello nidifugo ptič letalec, za letenje sposoben ptič
  • ptíček (-čka) m dem. od ptič uccelletto, uccellino:
    jesti kot ptiček mangiare come un uccellino
    živeti kot ptiček na veji vivere libero e spensierato
    pren. ptiček je ušel (policiji) il ladruncolo, il criminale è uccel di bosco
    gastr. telečji ptički uccelletti scappati
    PREGOVORI:
    še tak ptiček se enkrat ujame tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino
  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani
  • stálen (-lna -o) adj.

    1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
    stalni izdatki uscite permanenti
    vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
    stalen značaj carattere stabile
    stalna cena prezzo fisso
    stalna komisija commissione permanente
    stalni gostje ospiti assidui

    2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
    živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
    stalne pritožbe i frequenti reclami

    3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
    stalno bivališče dimora fissa, domicilio
    stalni gost habitué
    stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stalna deformacija deformazione permanente
    lov. stalna divjad selvaggina stanziale
    stalna količina quantitativo stabile
    ekon. stalna plača stipendio fisso
    stalna pesniška oblika forma poetica stabile
    pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
    žel. stalna vozovnica biglietto permanente
    voj. stalna vojska esercito stanziale
    stalni član socio effettivo
    mat. stalni člen termine costante
    gled. stalni lik maschera
    fiz. stalni magnet calamita permanente
    gost. stalni menu menù ordinario
    lingv. stalni naglas accento fisso
    lingv. stalni pridevek attributo permanente
    zool. stalni ptič uccello stazionario
    šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
    anat. stalni zob dente permanente
    stalno brenkanje strimpellio
    stalno brisanje strofinio
    stalno kroženje rigirio
    stalno premetavanje sballottio
    stalno zbadanje punzecchio
    gled. stalno gledališče teatro stabile
    stalno plačilo appannaggio
  • vērme m

    1. črv:
    verme dei bambini (ascaride) otroška glista
    verme della farina (tenebrione) zool. mokar (Tenebrio molitor)
    verme dei pavimenti zool. (Auchmeromya luteola)
    verme solitario (tenia) zool. trakulja (Tenia solium)
    essere nudo come un verme pren. biti gol ko ptič

    2.
    vermi pl. med. gliste

    3. pog. gosenica; ličinka (sviloprejke)

    4. pren. slabš. zavrženo, podlo bitje; ničvredno bitje, črv:
    comportarsi da verme ravnati podlo, odvratno

    5. pren. črv:
    il verme della coscienza grizenje vesti

    6. zool. členi polža

    7. veter.
    mal del verme (farcino) konjska smrkavost