Franja

Zadetki iskanja

  • pripeljáti (-péljem)

    A) perf.

    1. portare:
    pripeljati potnike, tovore portare passeggeri, carichi

    2. intr. arrivare, giungere; ekst. sboccare:
    na postajo je pripeljal vlak il treno è arrivato alla stazione
    ljudsko nezadovoljstvo je pripeljalo do ostrih demonstracij il malcontento popolare sboccò in violente dimostrazioni

    3. portare, condurre:
    pripeljati učence na ogled muzeja portare gli scolari a visitare il museo
    pripeljati v revščino condurre alla miseria
    pripeljati v brezupen položaj portare in una situazione senza via d'uscita

    4.
    pripeljati jo (klofuto) mollare un ceffone

    B) pripeljáti se (-péljem se) perf. refl. arrivare, venire:
    pripeljati se z avtobusom, z vlakom venire con la corriera, in treno
  • sboccare

    A) v. intr. (pres. sbocco)

    1. izlivati se; izvirati

    2. priti ven, peljati:
    la strada sbocca in piazza ulica pelje na trg

    3. prihajati

    4. pren. končati se (s), pripeljati (do):
    il malcontento popolare sboccò in violente dimostrazioni ljudsko nezadovoljstvo je pripeljalo do ostrih demonstracij

    B) v. tr.

    1. delno izliti

    2. odbiti vrat (posodi ipd.)
  • ridurre*

    A) v. tr. (pres. riduco)

    1. nazaj pripeljati:
    ridurre alla memoria priklicati v spomin
    ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
    ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
    ridurre al silenzio utišati

    2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
    ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
    ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
    ridurre in frantumi zdrobiti

    3. prirediti; prevesti, prevajati

    4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
    ridurre il personale skrčiti osebje
    ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

    5.
    ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
    ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

    6. mat. krčiti

    7. kem. reducirati

    8. med. reducirati, reponirati

    B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

    1. propasti, obnemoči:
    ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
    si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

    2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

    3. umakniti, umikati se na
    PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak
  • rimenare v. tr. (pres. rimeno)

    1. nazaj prinesti, prinašati; nazaj pripeljati

    2. pomešati, premešati

    3. pren. pretepsti
  • associare

    A) v. tr. (pres. assōcio)

    1. pridružiti, vzeti za družabnika

    2. združiti, združevati, povezati, povezovati (tudi pren.):
    associare idee apparentemente contrarie povezati navidez nasprotujoče si ideje

    3. prepeljati, odpeljati:
    associare un morto alla chiesa odpeljati pokojnika v cerkev
    associare qcn. alle carceri koga pripeljati v zapor

    B) ➞ associarsi v. rifl. (pres. mi assōcio)

    1. združiti se, povezati se:
    la nostra ditta si è associata a una compagnia americana naše podjetje se je združilo z neko ameriško družbo

    2. včlaniti se, naročiti se:
    associarsi a un circolo včlaniti se v klub
    associarsi a un giornale naročiti se na časopis

    3. pridružiti se:
    associarsi al lutto pridružiti se žalovanju, sočustvovati z žalujočimi
  • giungere*

    A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
    giungere al traguardo priti na cilj
    giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
    giungere nuovo prvič slišati
    giungere all'orecchio pren. priti na uho
    giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti

    B) v. tr. skleniti, sklepati:
    giungere le mani skleniti roke
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • ovile m ovčjak, ovčja staja:
    ricondurre all'ovile pren. nazaj pripeljati izgubljeno ovčico; vrniti družini, domačemu krogu
    tornare all'ovile pren. vrniti se domov
  • rób (-a) m

    1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
    rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
    rob cestišča ciglio della strada
    rob knjige margine del libro
    kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
    oster rob spigolo vivo
    stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

    2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
    plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

    3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
    zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
    robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

    4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
    biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
    poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
    pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
    stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
    živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
    opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
    šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
    lingv. jezični rob orlo della lingua
    bot. listni rob margine fogliare
    fiz. lomni rob margine di rifrazione
    tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • vròč (vróča -e) adj.

    1. caldo, bollente:
    vroča juha brodo caldo
    vroč veter vento caldo

    2. accaldato, caldo, scottante:
    vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
    čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava

    3. caldo, appassionato, sensuale:
    vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato

    4. impetuoso, focoso, passionale:
    vroč temperament temperamento focoso

    5. entusiasta, accanito;
    vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento

    6. aspro, duro, intransigente:
    vroča polemika aspra polemica

    7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
    vroča želja vivo desiderio
    vroča molitev fervida preghiera

    8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
    poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi

    9. scottante, grave, urgente:
    vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
    izogibati se vročih tem evitare temi scottanti

    10. metal. a caldo:
    vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi vroče hlačke portare i hot pants
    pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
    konj vroče krvi un cavallo focoso
    še vroča novica recentissima, l'ultima
    pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
    žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
    šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
    vroče barve colori vivaci, caldi
    metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
    vroči laki vernici calde
    vroči telefon linea calda
    vroči žig timbro a caldo
    pren. vroča glava testa calda
    gastr. vroča hrenovka hot dog
    PREGOVORI:
    kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo
  • zamúda (-e) f

    1. ritardo:
    zamuda vlaka ritardo del treno
    priti, pripeljati se z zamudo giungere in, con ritardo

    2. jur. (z. pri plačilu dolga) mora; sofferenza
  • zaúšnica (-e) f

    1. schiaffo, ceffone; pog. sberla, scappellotto, scapaccione:
    dobiti zaušnico prendersi uno schiaffo
    primazati, pripeljati, prisoliti, pritisniti zaušnico dare, mollare un ceffone

    2. pren. schiaffo:
    to je zaušnica njegovemu delu è uno schiaffo al suo lavoro
  • žága (-e) f

    1. sega:
    list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
    dvoročna žaga sega a due mani, segone
    električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
    krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
    mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
    žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
    brusiti žago affilare la sega

    2. (obrat) segheria;
    pripeljati na žago portare in segheria
    delavec na žagi operaio della segheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. pojoča žaga sega
    etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
    med. žaga za kosti segaossa
Število zadetkov: 14