Franja

priljúden (-dna -o) adj. socievole, trattabile, gentile, affabile; accostabile, abbordabile, avvicinabile; alla mano:
priljuden človek un uomo facilmente abbordabile

abbordabile agg. dostopen, pristopen; priljuden:
una curva non abbordabile ad alta velocità ovinek, ki ga ne moremo zvoziti pri veliki hitrosti
un uomo facilmente abbordabile priljuden človek

accessibile agg.

1. dostopen:
un luogo accessibile lahko dostopen kraj

2. priljuden, prijazen:
un uomo accessibile prijazen človek

3. lahko razumljiv:
un concetto accessibile lahko razumljiv pojem

4. dostopen, skromen:
prezzo accessibile dostopna cena

accostabile agg.

1. dostopen, pristopen

2. pren. priljuden:
persona accostabile priljudna oseba

avvicinabile agg. dostopen, priljuden:
persona avvicinabile priljuden človek

bennato agg. knjižno

1. blagoroden

2. vljuden, priljuden, lepo vzgojen

facile agg.

1. lahek, enostaven:
lavoro facile lahko delo

2. razumljiv, jasen, preprost:
linguaggio facile razumljiv jezik

3. lahek, lahko dosegljiv:
facili guadagni lahki zaslužki
persona di facile contentatura z malim zadovoljen človek
metallo facile alla fusione lahko taljiva kovina
far tutto facile vse jemati na lahko, verjeti, da se vse doseže z lahkoto

4. prijazen, priljuden:
uomo di facile carattere priljuden človek; nagnjen:
facile alla collera nagle jeze
avere il bicchiere, la pistola facile pog. rad piti, hitro zgrabiti za pištolo
donna facile, di facili costumi lahka ženska, lahkoživka

5. verjeten, mogoč:
è facile che nevichi verjetno bo snežilo

socievole agg. družaben, priljuden

trattabile agg.

1. ki se da o njem govoriti, razpravljati

2. gibek, mehak; ki se ga da obdelati

3. pren. priljuden, prijazen

accēsso m

1. dostop, dohod, vhod:
accesso al salone dohod v dvorano
uomo di facile accesso priljuden človek
accesso a una carica dostop do funkcije

2. vstop:
vietato l'accesso ai non addetti ai lavori nezaposlenim vstop prepovedan

3. izbruh:
accesso d'ira izbruh jeze

4. med. napad:
accesso di tosse napad kašlja

5. pravo sodni ogled

domēstico

A) agg. (m pl. -ci)

1. domač, hišni, družinski; zaseben:
focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
lavori domestici hišna opravila
azienda domestica družinsko podjetje

2. knjižno zaupen, domač:
uomo domestico priljuden človek
essere domestico con qcn. biti s kom domač

3. biol. udomačen, domač

B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica

C) m bot. (marza) cep, cepič