Franja

Zadetki iskanja

  • preletéti (-ím) perf. glej preletavati | preleteti
  • divorare

    A) v. tr. (pres. divoro)

    1. požreti, požirati:
    divorare un libro požirati knjigo
    la divora con lo sguardo požira jo s pogledom

    2. pren. žreti; uničiti, uničevati; glodati; ugonobiti, ugonabljati:
    l'odio lo divora gloda, žre ga sovraštvo

    3. pren. zapraviti, zapravljati; pognati:
    divorare le sostanze pognati, zapraviti imetje

    4. pren. preteči, preleteti:
    divorare la strada hitro prevoziti

    B) ➞ divorarsi v. rifl. (pres. mi divoro) žreti se; glodati se:
    divorarsi dalla rabbia žreti se od jeze
  • percorrere* v. tr. (pres. percorro)

    1. (attraversare) teči skozi:
    il Po percorre la pianura Padana Pad teče skozi Padsko nižino

    2. prepotovati; pren. preleteti:
    percorrere in lungo e in largo il paese prepotovati deželo po dolgem in počez
    percorrere con l'occhio l'orizzonte s pogledom preleteti obzorje
  • riscorrere* v. tr. (pres. riscorro)

    1. preleteti, prelistati

    2. pren. podoživljati
  • scorrere*

    A) v. intr. (pres. scorro)

    1. teči, tekati (tudi ekst.)

    2. miniti, minevati

    B) v. tr.

    1. vdreti, vdirati (v); opleniti

    2. preleteti (knjigo, časopis)

    3. knjižno podoživljati
  • sorvolare v. tr., v. intr. (pres. sorvolo) leteti, letati nad; preleteti; pren. iti prek česa, ne zmeniti se za kaj:
    sorvolare un particolare, su un particolare ne zmeniti se za podrobnost
  • trascorrere*

    A) v. tr. (pres. trascorro)

    1. ekst. preleteti; prelistati:
    trascorrere un libro preleteti knjigo

    2. preživeti, preživljati; prebiti

    B) v. intr.

    1. naglo preiti, prehajati

    2. miniti, minevati

    3. pren. prestopiti meje
  • trasvolare

    A) v. tr. (pres. trasvolo) aero preleteti, preletavati; leteti čez

    B) v. intr. preleteti; bežno omeniti, omenjati, dotakniti, dotikati se:
    trasvolare su un argomento bežno omeniti temo
  • lētta f branje:
    dare una letta a qcs. kaj na hitro preleteti
  • lettura f

    1. branje:
    dare lettura a un documento na hitro preleteti dokument
    libro di lettura šol. berilo, čitanka
    sala di lettura čitalnica

    2. ekst. tolmačenje, interpretacija

    3. berilo, delo

    4. predavanje:
    lettura dantesca predavanje o Danteju

    5. pravo
    in prima lettura v prvem branju (zakonskega predloga)
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • prelétati2 (-am) imperf. glej preletavati | preleteti
  • preletávati (-am) | preletéti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. volare, sorvolare

    2. passare rapidamente; passare di corsa, percorrere

    3. pren. balenare, comparire improvvisamente; nascere; pervadere:
    novi upi so mu preletavali dušo nuove speranze gli pervasero l'animo
    preletavajo ga hude slutnje ha brutti presentimenti

    4. pren. (na hitro prebrati) scorrere:
    preleteti časopis scorrere il giornale
    preleteti z očmi, s pogledom guardare di sfuggita, alla svelta

    5. pren.
    preletavati, preleteti v mislih rimuginare, ripensare
    novica je naglo preletela svet la notizia si diffuse rapidamente

    B) preletávati se (-am se) | preletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. volare (da un posto all'altro); passare:
    poletne nevihte se hitro preletijo i temporali estivi passano presto
  • riguardata f hiter pregled; hitra ponovitev:
    dare una riguardata alla lezione na hitro ponoviti, preleteti lekcijo
  • ripassare

    A) v. tr. (pres. ripasso)

    1. iti spet po, čez

    2.
    ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
    ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
    ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
    ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
    ripassare un quadro dodelati sliko

    3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti

    B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati
  • scorsa f tek, tok; bežen pregled:
    dare una scorsa al giornale preleteti časopis
Število zadetkov: 17