Zadetki iskanja
- preletéti (-ím) perf. glej preletavati | preleteti
- divorare
A) v. tr. (pres. divoro)
1. požreti, požirati:
divorare un libro požirati knjigo
la divora con lo sguardo požira jo s pogledom
2. pren. žreti; uničiti, uničevati; glodati; ugonobiti, ugonabljati:
l'odio lo divora gloda, žre ga sovraštvo
3. pren. zapraviti, zapravljati; pognati:
divorare le sostanze pognati, zapraviti imetje
4. pren. preteči, preleteti:
divorare la strada hitro prevoziti
B) ➞ divorarsi v. rifl. (pres. mi divoro) žreti se; glodati se:
divorarsi dalla rabbia žreti se od jeze - percorrere* v. tr. (pres. percorro)
1. (attraversare) teči skozi:
il Po percorre la pianura Padana Pad teče skozi Padsko nižino
2. prepotovati; pren. preleteti:
percorrere in lungo e in largo il paese prepotovati deželo po dolgem in počez
percorrere con l'occhio l'orizzonte s pogledom preleteti obzorje - riscorrere* v. tr. (pres. riscorro)
1. preleteti, prelistati
2. pren. podoživljati - scorrere*
A) v. intr. (pres. scorro)
1. teči, tekati (tudi ekst.)
2. miniti, minevati
B) v. tr.
1. vdreti, vdirati (v); opleniti
2. preleteti (knjigo, časopis)
3. knjižno podoživljati - sorvolare v. tr., v. intr. (pres. sorvolo) leteti, letati nad; preleteti; pren. iti prek česa, ne zmeniti se za kaj:
sorvolare un particolare, su un particolare ne zmeniti se za podrobnost - trascorrere*
A) v. tr. (pres. trascorro)
1. ekst. preleteti; prelistati:
trascorrere un libro preleteti knjigo
2. preživeti, preživljati; prebiti
B) v. intr.
1. naglo preiti, prehajati
2. miniti, minevati
3. pren. prestopiti meje - trasvolare
A) v. tr. (pres. trasvolo) aero preleteti, preletavati; leteti čez
B) v. intr. preleteti; bežno omeniti, omenjati, dotakniti, dotikati se:
trasvolare su un argomento bežno omeniti temo - lētta f branje:
dare una letta a qcs. kaj na hitro preleteti - lettura f
1. branje:
dare lettura a un documento na hitro preleteti dokument
libro di lettura šol. berilo, čitanka
sala di lettura čitalnica
2. ekst. tolmačenje, interpretacija
3. berilo, delo
4. predavanje:
lettura dantesca predavanje o Danteju
5. pravo
in prima lettura v prvem branju (zakonskega predloga) - nízek (-zka -o)
A) adj.
1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso
2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura
3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore
4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili
5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti
6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)
B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile - okó (očésa) n
1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.
2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista
3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta - prelétati2 (-am) imperf. glej preletavati | preleteti
- preletávati (-am) | preletéti (-ím)
A) imperf., perf.
1. volare, sorvolare
2. passare rapidamente; passare di corsa, percorrere
3. pren. balenare, comparire improvvisamente; nascere; pervadere:
novi upi so mu preletavali dušo nuove speranze gli pervasero l'animo
preletavajo ga hude slutnje ha brutti presentimenti
4. pren. (na hitro prebrati) scorrere:
preleteti časopis scorrere il giornale
preleteti z očmi, s pogledom guardare di sfuggita, alla svelta
5. pren.
preletavati, preleteti v mislih rimuginare, ripensare
novica je naglo preletela svet la notizia si diffuse rapidamente
B) preletávati se (-am se) | preletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. volare (da un posto all'altro); passare:
poletne nevihte se hitro preletijo i temporali estivi passano presto - riguardata f hiter pregled; hitra ponovitev:
dare una riguardata alla lezione na hitro ponoviti, preleteti lekcijo - ripassare
A) v. tr. (pres. ripasso)
1. iti spet po, čez
2.
ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
ripassare un quadro dodelati sliko
3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti
B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati - scorsa f tek, tok; bežen pregled:
dare una scorsa al giornale preleteti časopis
/ 1
Število zadetkov: 17