potrpljênje (-a) n pazienza; sopportazione; calma:
izgubiti potrpljenje perdere la pazienza
malo potrpljenja! un po' di pazienza!, abbia(te) pazienza!
za to delo je treba dosti potrpljenja per questo lavoro occorre (avere) la pazienza di un certosino
pren. neizmerno potrpljenje, neskončno potrpljenje la pazienza di Giobbe
PREGOVORI:
potrpljenje je božja mast (samo revež je, kdor se z njo maže) campa, cavallo mio, che l'erba cresce
potrpljenje železna vrata prebije chi la dura la vince
Zadetki iskanja
- paziēnza f
1. potrpežljivost; potrpljenje:
abbi pazienza! potrpi no!
pazienza! nič za to, nič ne de
perdere la pazienza ujeziti se
pazienza, almeno fosse giovane ne rečem, ko bi bila vsaj mlada
la pazienza di Giobbe pren. angelska potrpežljivost
la pazienza di un certosino izjemna natančnost (pri delu)
gioco di pazienza igre pasjansa
2. relig. (cordiglio) redovniški pas - sopportazione f
1. prenašanje; trpljenje
2. potrpljenje; toleriranje:
anche la mia sopportazione ha un limite tudi mojega potrpljenja je enkrat konec - spazientire, spazientirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ spazientisco) zgubiti, zgubljati potrpljenje
- bôžji (-a -e) adj.
1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro
2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile - campare1 v. intr. (pres. campo)
1. živeti, preživljati se:
campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
tirare a campare nekako se prebijati
campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže
2. knjižno uiti:
campare dalla prigionia uiti iz ujetništva - cavallo m (f -la)
1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš
2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč
3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec
4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji
5. šah skakač
6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast - certosino
A) agg.
1. relig. kartuzijanski:
monaco certosino kartuzijanski menih
2. pren. meniški, samotarski:
pazienza certosina veliko potrpljenje
B) m
1. relig. kartuzijanec, kartuzijanski menih:
lavoro da certosino potrpežljivo delo
2. gost. chartreuse
3. kulin. (vrsta bolonjske slaščice) ○
4. kulin. (vrsta mehkega lombardskega sira) ○ - flēmma f flegma, flegmatičnost, ravnodušnost; počasnost, zaspanost:
fare le cose con flemma delati kaj flegmatično
perdere la flemma izgubiti potrpljenje - ganghero m
1. tečaj (pri vratih):
uscire dai gangheri pobesneti
esser fuori dei gangheri biti iz sebe, izgubiti potrpljenje
2. zaponka, sponka - Jóbov (-a -o) adj. bibl. di Giobbe:
pren. Jobovo potrpljenje pazienza di Giobbe
bot. Jobova travica lacrime di Giobbe (Coix lacrima-jobi) - nēspola f
1. nešplja
2. pren. pog. batina
PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. daj času čas; potrpljenje je božja mast - preizkúsiti (-im) | preizkúšati (-am) perf., imperf. provare, mettere alla prova, sperimentare, assaggiare, sondare, verificare; teh. collaudare:
preizkusiti motor provare, collaudare il motore
preizkusiti učinkovitost zdravila sperimentare l'efficacia di una medicina
preizkusiti teren sondare il terreno
preizkusiti poštenost nekoga tentare l'onestà di qcn.; verificare l'onestà di qcn., mettere alla prova l'onestà di qcn.
preizkusiti pravilnost rezultata verificare l'esattezza del risultato
preizkušati potrpljenje nekoga mettere alla prova la pazienza di qcn. - santo
A) agg.
1. svet; nedotakljiv
2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden
3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa
4. pren. pog. zdravilen, koristen
5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti
B) m
1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako
2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten
3. relig. sveta podobica
4. pog. god - scappare v. intr. (pres. scappo)
1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda
2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos
3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev
4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti - sé
A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati
B) m notranjost - svetníški (-a -o) adj. rel. di, del santo; da santo:
svetniški kip statua di santo
svetniški sij aureola, nimbo
svetniški ostanki reliquie
svetniško potrpljenje una pazienza di santo, da certosino
/ 1
Število zadetkov: 17