poslúšati (-am) imperf.
1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza
2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio
3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)
4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato
Zadetki iskanja
- ascoltare v. tr. (pres. ascolto)
1. poslušati:
ascoltare una conferenza poslušati predavanje
ascoltare la messa biti pri maši
ascoltare i consigli poslušati, ubogati nasvete
ascoltare una preghiera uslišati prošnjo
2. med. osluškovati, avskultirati - intēndere*
A) v. tr. (pres. intēndo)
1. knjižno usmeriti, usmerjati:
intendere lo sguardo upreti pogled
2. razumeti, spoznati, doumeti:
lasciar intendere namigniti
dare a intendere (a) prepričati (koga)
intendere al volo takoj razumeti
intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
s'intende! se razume! seveda!
3. razumeti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost
4. slišati; zvedeti
5. sprejeti; poslušati; uslišati:
non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem
6. nameravati, kaniti; zahtevati
7. slutiti
B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
intendersi bene dobro se razumeti
tanto per intenderci da se razumemo!
intendersi (di) razumeti se (na) - seguire
A) v. tr. (pres. seguo)
1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal
2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati
3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi
4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva
B) v. intr.
1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov
2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo
3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki) - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - tenere*
A) v. tr. (pres. tēngo)
1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo
2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno
3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo
4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!
5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir
6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje
7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo
8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter
9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek
10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu
11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo
12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo
B) v. intr.
1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo
2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive
3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati
4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo
5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...
6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi
C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)
1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko
2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen
3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh
4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi
5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen
6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen - ubbidire
A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)
1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo
2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti
B) v. intr.
1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg
2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal
3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku
4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi
5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo - udire* v. tr. (pres. ōdo)
1. slišati
2. ekst. slišati, zvedeti
3. knjižno poslušati; zaslišati:
udire l'imputato, i testimoni zaslišati obtoženca, priče
4. ekst. slišati (prošnjo, ukaz); poslušati (nasvet):
Dio ode le preghiere dei deboli Bog sliši molitve slabotnih
udire il consiglio di poslušati nasvet koga
5. razumeti - disattēndere* v. tr. (pres. disattēndo) ne spoštovati, ne upoštevati; ne poslušati:
disattendere i consigli di qcn. ne poslušati nasvetov - inascoltabile agg. ki ga ni moč poslušati
- riascoltare v. tr. (pres. riascolto) ponovno poslušati
- allungare
A) v. tr. (pres. allungo)
1. podaljšati, podaljševati:
allungare un vestito podaljšati obleko
allungare il collo stegovati vrat; pren. dolgo čakati
allungare le gambe pretegniti noge
allungare un libro pog. podati knjigo
allungare la mano prositi
allungare le mani su qcs. pren. krasti
allungare gli orecchi napeti ušesa, pazljivo poslušati
allungare il passo pospešiti korak, podvizati se
allungare uno schiaffo primazati klofuto
allungare le vacanze podaljšati počitnice, dopust
allungare una vocale jezik podaljšati samoglasnik
2. šport podati žogo (daleč naprej)
3. razredčiti, razvodeniti:
allungare il vino razvodeniti vino
B) ➞ allungarsi v. rifl. (pres. mi allungo) podaljšati se, potegniti se:
il ragazzo si è molto allungato fant se je močno potegnil
le giornate si allungano dnevi se daljšajo - ascolto m poslušanje:
stare in ascolto poslušati
dare, prestare ascolto a qcn., qcs. poslušati koga, kaj, prisluhniti komu, čemu
indice d'ascolto indeks poslušanosti, gledanosti (oddaje) - bere*
A) v. tr. (pres. bevo)
1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika
2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo
3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren
4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo
5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira
B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača - bôžji (-a -e) adj.
1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro
2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile - campanēllo m zvonec:
il campanello della porta vratni zvonec
campanello elettrico električni zvonec
campanello a scatto zvonec na tipko
campanello d'allarme alarmni zvonec (tudi pren.);
stare sotto il campanello pren. poslušati ukaze nadrejenega - consiglio m (pl. -gli)
1. svet, nasvet:
dare, seguire un consiglio dati, poslušati nasvet
2. svet, odbor:
convocare il consiglio sklicati sestanek odbora
consiglio regionale deželni svet
consiglio d'amministrazione ekon. upravni odbor
consiglio di fabbrica tovarniški odbor
Consiglio dei Ministri ministrski svet
Consiglio di Sicurezza delle Nazioni Unite polit. Varnostni svet Združenih narodov - cotone m
1. bot. bombaževec (Gossypium herbaceum)
2. tekstil bombažna tkanina; bombaževina:
di cotone bombažen
3.
cotone idrofilo vata
avere il cotone nelle orecchie pren. ne poslušati; delati se gluhega
tenere qcn. nel cotone pren. razvajati koga
4. kem. bombaž:
cotone collodio kolodijski bombaž
cotone fulminante, fulmicotone strelni bombaž - disco m (pl. -chi)
1. disk, plošča, kolut:
disco orario parkirna ura
disco volante leteči krožnik
2. anat. ploščica
3. gramofonska plošča:
ascoltare un disco, incidere un disco poslušati, posneti ploščo
4. šport disk:
lancio del disco met diska
5. obla:
disco solare sončna obla
6. luč (pri prometni signalizaciji):
disco verde zelena luč (na semaforu) - grôzno adv.
1. terribilmente, orrendamente
2. pren. (v povedni rabi izraža mučnost)
grozno je poslušati take neumnosti (mi) ripugna, scoccia ascoltare certe bestialità
pri duši mu je bilo grozno dentro di sé provava una gran pena
3. (v medmetni rabi izraža grozo) Dio mio, mamma mia