poróčati1 (-am) perf. riferire, comunicare, rapportare:
kot poroča naš dopisnik a quanto riferisce il nostro corrispondente
pisno poročati riferire per iscritto
v prometni nesreči poročajo tudi o smrtni žrtvi nell'incidente si lamenta un morto
Zadetki iskanja
- poróčati2 (-am) | poročíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. sposare, maritare; knjiž. impalmare; knjiž. condurre al talamo; ekst. sistemare
2. sposare, unire in matrimonio
B) poróčati se (-am se) | poročíti se (-ím se) imperf., perf., refl. sposarsi - circostanziare v. tr. (pres. circostanzio) natančno, obširno opisati, poročati
- lamentare
A) v. tr. (pres. lamento)
1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati
2. poročati, beležiti:
nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev
B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)
1. tožiti
2. pritožiti, pritoževati se:
non mi lamento nimam se kaj pritoževati - rapportare
A) v. tr. (pres. rappōrto)
1. sporočiti, sporočati
2. poročati
3. primerjati; vzporediti, vzporejati
4. posneti, reproducirati (v razmerju):
rapportare un bozzetto su scala minore reproducirati osnutek v manjšem merilu
B) ➞ rapportarsi v. rifl. (pres. mi rappōrto)
1. primerjati se; vzporediti, vzporejati se
2. toskansko sklicevati se; prepustiti (odločitev) - registrare v. tr. (pres. registro)
1. zapisati; zabeležiti; registrirati, vpisati v register:
registrare le nascite, le morti v register vpisati rojstva, smrti
registrare un veicolo (immatricolare) registrirati vozilo
2. zabeležiti, zaznati, poročati
3. posneti (zvok, sliko)
4. tehn. naravnati; nastaviti:
registrare un orologio naravnati uro - riferire
A) v. tr. (pres. riferisco)
1. sporočiti, sporočati; navesti, navajati
2. pripisati, pripisovati:
riferire gli effetti alle cause učinke pripisovati vzrokom
B) v. intr. sporočiti, poročati:
riferire per iscritto (a) pisno poročati (komu)
C) ➞ riferirsi v. rifl. (pres. mi riferisco)
1. namigovati, meriti (na); (rimettersi) prepustiti, prepuščati se; sklicevati se (na):
mi riferisco al giudizio di un arbitro prepuščam se razsodbi sodnika
2. zadevati (koga, kaj), nanašati se (na koga, kaj) - riportare
A) v. tr. (pres. ripōrto)
1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati
2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
riportare ciance prenašati čenče
riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati
3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
riportare una vittoria doseči zmago
4. utrpeti; dobiti:
nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen
5. pren. pripisati:
riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči
6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje
7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)
B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)
1. vrniti, vračati se (z mislijo)
2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se
3. vrniti, vračati se; preseliti se - testimoniare
A) v. tr. (pres. testimōnio)
1. pričati:
testimoniare il vero, il falso pričati resnico, pričati krivo
2. pren. izpričevati, dokazovati
B) v. intr.
1. pričati
2. ekst. trditi, poročati - trasmettere* v. tr. (pres. trasmetto)
1. prenesti, prenašati
2. odposlati
3. sporočiti, poročati - rapportabile agg.
1. o katerem je mogoče poročati
2. primerljiv - relazionare
A) v. tr. (pres. relaziono) poročati o
B) v. intr. skleniti, sklepati (ljubezensko) zvezo - tacere*
A) v. intr. (pres. taccio)
1. molčati, zamolčati:
mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času
2. umolkniti; obmolkniti
3. pren. molčati, ne poročati:
sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča
4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
la notte tace noč molči
B) v. tr.
1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)
2. utišati (tudi pren.):
far tacere i rumori utišati govorice
C) m molk
PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje - capo
A) m
1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na
2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen
3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik
4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov
5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine
6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta
7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati
8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna
9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko
10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je
B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir - cronistōria f natančno poročilo, reportaža:
fare la cronistoria di un avvenimento poročati o dogodku - délo (-a) n
1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro
2. (trud, napor) fatica, sforzo
3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria
4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende
5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto
6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina
7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie - o prep. (predlog z mestnikom)
1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano - operato
A) agg. vzorčast:
cuoio operato vzorčasto usnje
B) m
1. delo, dejavnost, ravnanje:
rendere conto del proprio operato poročati o svojem delu
2. operirani bolnik - poročíti (-ím) perf. glej poročati | poročiti
- ragguaglio m (pl. -gli)
1. primerjanje, primerjava; vzporejanje
2. (natančno) obvestilo, poročilo:
dare ampi ragguagli (su) natančno poročati, obveščati (o)