Zadetki iskanja
- pólnoč (-i) f mezzanotte
- mezzanōtte f (pl. mezzenotti)
1. polnoč
2. sever - odbíjati (-am) | odbíti (-bíjem)
A) imperf., perf.
1. staccare (battendo); stroncare
2. respingere, ricacciare; parare, ribattere (la palla)
3. fiz. riflettere
4. disturbare, infastidire; disgustare
5. respingere, rifiutare (un dono)
6. ekon. detrarre, defalcare, trattenere, ritenere, sottrarre, dedurre:
odbiti stroške sottrarre le spese
odbiti odstotek ritenere una percentuale
7. battere (l'ora), suonare:
polnoč je odbila ha suonato la mezzanotte
zadnja ura mu je odbila è suonata la sua ultima ora, è morto
pren. špekulantom je odbila zadnja ura per gli speculatori è finita
odbila je ura ločitve è giunto il momento del commiato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odbiti komu glavo tagliare la testa a uno, ammazzare uno
odbiti besedam ost smussare il tono aspro del discorso
odbiti roge komu ammansire qcn., far mitigare le pretese di uno
na vprašanje je ostro odbil alla domanda rispose, ribattè aspramente
trg. odbiti taro tarare
B) odbíjati se (-am se) | odbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.
1. rimbalzare; ekst. ripercuotersi
2. riflettersi (luce)
3. (ri)echeggiare - tólči (tólčem)
A) imperf.
1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi
2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna
3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri
4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali
5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto
6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie
7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria
8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti
9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese
10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso
B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.
1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi
2. battersi, lottare
3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni
4. pren. campare, vivacchiare - ventiquattro
A) agg. štiriindvajset:
entro ventiquattro ore v štiriindvajsetih urah, v roku enega dne
vengo il ventiquattro pridem štiriindvajsetega
B) m f
le ventiquattro polnoč
nel '24 štirindvajsetega leta - zēro
A) agg.
1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj
2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč
B) m
1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti
2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu
3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)
4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek
5. (znak) nič, ničla
6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači
/ 1
Število zadetkov: 6