Franja

Zadetki iskanja

  • pokončáti (-ám) | pokončeváti (-újem) perf., imperf.

    1. (ubiti, ubijati) uccidere, sterminare, massacrare

    2. distruggere:
    šalj. pokončati še en liter scolarsi, far fuori un secondo litro di vino
  • diradicare v. tr. (pres. diradico) knjižno

    1. izkoreniniti

    2. pren. iztrebiti; pokončati
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • sterminare v. tr. (pres. stērmino) trebiti, iztrebljati; pokončati; uničiti, uničevati
  • uccidere*

    A) v. tr. (pres. uccido)

    1. ubiti, ubijati (tudi ekst.); zaklati

    2. ekst. pomoriti, zamoriti; uničiti, uničevati

    3. pren. pokončati

    B) ➞ uccidersi v. rifl. (pres. mi uccido) ubiti, ubijati se; narediti samomor
  • finito

    A) agg.

    1. dovršen, dognan:
    esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba

    2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
    artigiano finito vešč obrtnik

    3. jezik določen:
    modo finito določni naklon, določna oblika

    4. mat. končen:
    numero finito končno število

    5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
    uomo finito propadel človek
    artista finito iztrošen umetnik
    è finita konec je
    farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
    basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
    farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
    farla finita con la vita pokončati se

    B) m

    1. filoz. končnost

    2.
    finito di stampare tisk kolofon
  • pokončávati (-am) imperf. glej pokončati | pokončevati
  • pokončeváti (-újem) imperf. glej pokončati | pokončevati
Število zadetkov: 8