Franja

Zadetki iskanja

  • plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
    sprednja plat hiše la facciata della casa
    napad z vseh plati attacco concentrico
    pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
    po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
    svetla plat lato illuminato, lato positivo
    temna plat parte ombrosa, lato negativo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
    pren. bíti plat zvona suonare a martello
    pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
    slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
    dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato
  • lato1 m

    1. mat. stranica

    2. ekst. stran, plat:
    da lato di padre, di madre po očetu, materi
    dal mio, tuo, suo lato z moje, tvoje, njegove (njene) strani

    3. pren. vidik, pogled:
    considerare il problema da tutti i lati obravnavati problem z vseh vidikov
  • vērso2 m hrbtna stran; druga stran, plat (kovanca, medalje)
  • burlesco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. šaljiv, norčav; posmehljiv, porogljiv

    2. lit. burlesken:
    poesia burlesca burleskno pesništvo, burleskna pesem

    B) m smešna plat, smešnost, smešno, komičnost:
    cadere nel burlesco zapasti v komičnost
  • posteriore

    A) agg. poznejši, kasnejši; zadnji; posterioren

    B) m evfemistično zadnjica, zadnja plat
  • risvōlto m

    1. obl. zavih

    2. tisk zavih

    3. pren. druga plat; ozadje:
    illustrare i risvolti politici della situazione osvetliti politično ozadje položaja
  • bíti (bíjem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare:
    dež bije ob strešnike la pioggia picchia sui tegoli

    2. picchiare, bastonare:
    biti do krvi picchiare a sangue

    3. (ura) battere:
    ura bije eno l'orologio batte l'una

    4. knjiž. (z notranjim predmetom) combattere:
    biti odločilni boj, odločilno bitko combattere la battaglia decisiva

    5. (srce) battere:
    srce mu še bije il suo cuore batte ancora
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti plat zvona suonare a martello
    zadnja ura mu bije è suonata la sua ora
    biti ga combinarne di grosse
    kričeča barva bije v oči il colore troppo acceso è un pugno nell'occhio
    njegovo vedenje bije v oči il suo comportamento salta agli occhi
    igre rihtarja biti giocare allo schiaffo (del soldato)
    igre kozo biti giocare a lippa

    B) bíti se (-jem se) imperf. refl.

    1. combattere; battersi:
    biti se do zadnje kaplje krvi combattere all'ultimo sangue

    2. knjiž. duellare, battersi a duello

    3. pren. lottare (per)

    4. contrastare, essere in contrasto (con):
    barve se med seboj bijejo i colori sono in contrasto
  • campana f

    1. zvon:
    il suono, il rintocco delle campane zvonjenje
    campane a festa veselo pritrkavanje
    campane a morto mrliško zvonjenje
    suonare le campane a martello biti plat zvona
    a campana zvonast:
    gonna a campana zvonasto krilo
    sordo come una campana gluh kakor kamen

    2.
    campana di vetro stekleni zvon
    tenere qcs. sotto una campana di vetro pren. kaj skrbno čuvati
    campana da palombaro potapljaški zvon
  • faccia f (pl. -ce)

    1. obraz:
    perdere la faccia osramotiti se
    salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
    uomo a due facce dvoličnež
    aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
    voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
    in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
    a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
    guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
    dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
    alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
    alla faccia tua! vulg. ti pezde!

    2. izraz, poteze:
    una faccia patibolare obraz hudodelca
    faccia da galantuomo pošten obraz
    fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
    faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

    3. stran, pročelje:
    la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
    sulla faccia della terra na zemeljskem površju
    l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
    l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
    le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

    4. mat. ploskev
  • martēllo

    A) m

    1. kladivo:
    martello da falegname mizarsko kladivo
    martello da muratore zidarsko kladivo
    martello battifalce klepec
    lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
    lavorare di martello pren. natančno delati
    sonare a martello biti plat zvona

    2.
    martello della campana kembelj
    martello dell'uscio trkalo
    martello forestale gozdno kladivo
    martello pneumatico pnevmatično kladivo
    martello del pianoforte glasba kladivce

    3. anat. ušesno kladivce

    4. šport kladivo:
    lancio del martello metanje kladiva
    martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
    martello da roccia kladivo za skalo

    5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

    B) agg.
    pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)
  • medaglia f

    1. medalja:
    medaglia commemorativa spominska medalja
    il diritto della medaglia prednja stran medalje
    il rovescio della medaglia zadnja stran medalje; pren. druga plat zadeve

    2. medalja, odlikovanje, kolajna:
    medaglia olimpionica šport olimpijska medalja
    medaglia d'oro ekst. odlikovanec z zlato medaljo
  • medálja (-e) f medaglia, onorificenza; šalj. patacca:
    bronasta, srebrna, zlata medalja medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
    spominska medalja medaglia commemorativa
    šport. medalje medagliere
    odlikovati koga z medaljo za hrabrost insignire qcn. della medaglia al valore (civile, militare)
    pog. to je prednja, zadnja plat, stran medalje il diritto e il rovescio della medaglia
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • rovēscio

    A) agg. (m pl. -sci; f pl. -sce) obrnjen; narobe:
    a rovescio vznak; pren. narobe
    per diritto e per rovescio upravičeno ali ne
    capire a rovescio razumeti narobe
    cadere rovescio pasti vznak

    B) m (pl. -sci)

    1. druga, hrbtna stran:
    il rovescio della medaglia pren. druga plat medalje

    2. ekst. pren. polom; nesreča; poraz

    3. naliv; ploha (tudi pren.)

    4. udarec vnic (s hrbtno stranjo roke)

    5. šport backhand (udarec)

    6. glasba obrat, inverzija
    PREGOVORI: ogni dritto ha il suo rovescio preg. vsako lice ima svoje naličje
  • sméšen (-šna -o) adj.

    1. buffo, ridicolo, comico; arlecchinesco; caricaturale; burlesco:
    smešna plat lato burlesco
    smešen klobuk un cappello buffo
    smešen prizor scena buffa, comica

    2. (neprimeren) ridicolo, assurdo, curioso, strampalato:
    tvoji strahovi so smešni le tue paure sono ridicole
    smešno plačilo un compenso ridicolo
  • suonare, sonare

    A) v. tr. (pres. suōno)

    1. glasba igrati (glasbilo)

    2. oznaniti, oznanjati; zvoniti, trobiti; odbiti:
    la campana suona l'Avemaria zvon zvoni zdravamarijo
    l'orologio suona le sei ura bije šest
    suonare il campanello pritisniti na zvonec

    3. pren.
    suonarla a qcn. zabrusiti, nabrenkati jih komu

    4. pog. natepsti, premlatiti, nabunkati

    5. pog. prevarati, ogoljufati, ociganiti

    B) v. intr.

    1. zveneti

    2. zvoniti, biti; trobiti:
    suonare a distesa zvoniti na vso moč
    suonare a martello biti plat zvona
    suonare a raccolta trobiti k zboru

    3. knjižno odzvanjati, odmevati

    4. glasba igrati (glasbilo)

    C) v. tr., v. intr. knjižno glasiti se; pomeniti; izražati:
    parole che suonano condanna obtožujoče besede
  • stormo m

    1. redko množica:
    sonare a stormo biti plat zvona

    2. jata (ptic)

    3. aero eskadra

    4. voj. trop jezdecev
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zvón (-a) m

    1. campana:
    zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
    bronast zvon campana di bronzo, bronzo
    kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

    2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
    opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
    zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
    mrliški zvon campana da morto
    opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
    biti plat zvona suonare a stormo

    3. teh.
    potapljaški zvon campana penumatica
    kem. stekleni zvon campana di vetro
    gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
    pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
    slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
    obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
    muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari
Število zadetkov: 19