Franja

Zadetki iskanja

  • pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
    rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
    rel. veliki petek Venerdí Santo
    črni petek un giorno infausto
    petek in svetek tutti i santi giorni
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • venerdì m petek:
    Venerdì Santo relig. veliki petek
    gli manca un venerdì, qualche venerdì pren. manjka mu eno kolesce
    osservare il venerdì relig. ne jesti mesa na petek
  • vēnere f

    1. lepotica

    2.
    veneri pl. pren. knjižno lepota, ljubkost

    3.
    monte di Venere anat. venerin griček

    4. pren. čutna ljubezen, čutnost:
    venere di marciapiede pocestnica
    venere solitaria onanija, samozadovoljevanje

    5. pog. petek

    6. astr. Venera

    7. zool. (vongola) venernica (Venus)
    PREGOVORI: né di Venere né di Marte ci si sposa oppur si parte preg. na petek ali na torek se ne ženi in na pot ne kreni
  • parascēve f relig. Veliki petek
  • diciassētte agg.; m sedemnajst:
    venerdì diciassette ekst. petek trinajstega (nesrečen dan)
    la rivoluzione russa del '17 ruska revolucija sedemnajstega leta
  • nedélja (-e) f domenica:
    rel. posvečevati nedelje santificare le domeniche
    bela nedelja domenica in Albis
    binkoštna nedelja domenica di Pentecoste
    cvetna nedelja domenica delle Palme
    debela, pustna nedelja domenica di carnevale
    nareč. lepa nedelja sagra
    etn. Martinova nedelja domenica di S. Martino
    velikonočna nedelja domenica di Pasqua
    PREGOVORI:
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    kdor se v petek joka, se v nedeljo smeje chi ride di sabato, piange di domenica
  • salōtto m

    1. sprejemnica, salon; ekst. pohištvo (sprejemnice)

    2. ekst. salon; krožek (shajališče; gostje):
    salotto letterario literarni salon
    la signora tiene salotto ogni venerdì gospa sprejema vsak petek
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • spoštováti (-újem) imperf. rispettare, stimare, onorare; osservare, tener fede (a):
    spoštovati starše rispettare i genitori, onorare il padre e la madre
    spoštovati obveznosti onorare gli impegni
    spoštovati zakone rispettare le leggi
    rel. spoštovati petek osservare l'astinenza, il digiuno del venerdì, il venerdì di magro
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • véliki (-a -o)

    A) adj.

    1. (določna oblika od velik)
    Velika Britanija Gran Bretagna
    Aleksander Veliki Alessandro Magno
    Peter Veliki Pietro il Grande

    2.
    velika potreba feci, defecazione, evacuazione
    iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
    lov. velika divjad selvaggina grossa
    soc. velika družina grande famiglia
    fiz. velika kalorija chilocaloria
    bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
    šol. velika matura esame di maturità
    anat. velika medenica grande bacino
    kem. velika molekula macromolecola
    šport. velika nagrada gran premio
    velika plošča disco microsolco
    mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
    šah. velika rokada arrocco lungo
    rel. velika sobota Sabato Santo
    muz. veliki boben grancassa
    zool. veliki danec danese, grande danese, alano
    trg. veliki ducat grossa
    rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
    zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
    veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
    bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
    veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
    zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
    bot. veliki koren inula (Inula)
    zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
    veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
    veliki mara marà (Dolichotis australis)
    veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
    rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
    zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
    veliki orient (masonska loža) Grande oriente
    rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
    zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
    zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
    geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
    anat. veliki simpatik ortosimpatico
    lingv. veliki stavek periodo
    zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
    rel. veliki svečenik gran sacerdote
    zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
    rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
    rel. veliki teden settimana santa
    zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
    astr. Veliki voz Orsa maggiore
    hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
    bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
    film. veliki zaslon grande schermo
    rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
    veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
    veliko mesto metropoli

    B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
    sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
    na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
    na veliko trgovati commerciare all'ingrosso
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • začétek (-tka) m

    1. inizio, principio:
    začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
    praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
    pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
    začetek predstave il principio dello spettacolo
    začetki civilizacije i principi della civiltà

    2. inizio, esordio:
    sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta

    3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
    dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto

    4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
    začetek in konec črte inizio e fine della linea

    5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
    na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
    muz. od začetka da capo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
    začetek nove vrste capoverso
    začetek šolskega leta riapertura della scuola
    začetek strani capopagina
    PREGOVORI:
    petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
Število zadetkov: 14