Franja

Zadetki iskanja

  • pazíti (-im)

    A) imperf.

    1. stare attento a, badare a, fare attenzione a, aver cura di, stare a guardia di:
    pes pazi na dom il cane sta a guardia della casa
    pazi, da ne padeš attento a non cadere
    paziti na knjige aver cura dei libri

    2. sorvegliare, vigilare:
    otroci gredo v šolo, najmlajšega pa pazi babica i bambini vanno a scuola, mentre la nonna sorveglia il più piccolo, bada al più piccolo
    pazi na svoj jezik acqua in bocca!, frena la lingua!, tieni la lingua a posto!, controllati!

    B) pazíti se (-im se) imperf. refl.

    1. guardarsi di, tenersi lontano da

    2. (v medmetni rabi) (stare) attento:
    fant, pazi se! giovanotto, attento!; bada veh!
  • badare

    A) v. intr. (pres. bado) paziti (na):
    badare ai bambini, alla casa paziti na otroke, na hišo
    non badare a spese ne se meniti za stroške
    bada veh! pazi!
    badare ai fatti propri brigati se zase
    bada solo a divertirsi misli samo na zabavo

    B) v. tr. paziti (na), čuvati:
    badare le pecore čuvati ovce
  • custodire

    A) v. tr. (pres. custodisco)

    1. paziti (na); čuvati (tudi pren.)

    2. varovati; negovati:
    custodire un segreto varovati skrivnost
    custodire le tradizioni negovati običaje

    3. skrbeti (za):
    custodire un malato skrbeti za bolnika

    4. stražiti, nadzirati, paziti (tudi pren.):
    custodire i prigionieri stražiti ujetnike

    B) ➞ custodirsi v. rifl. (pres. mi custodisco) (badare alla propria salute) paziti nase; varovati se
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
  • sorvegliare v. tr. (pres. sorveglio) nadzirati, nadzorovati; paziti na
  • accōrto agg.

    1. preudaren:
    usare parole accorte govoriti preudarno
    essere, stare accorto paziti, biti pozoren
    fare accorto qcn. di qcs. opozoriti koga na kaj

    2. bister, zvit, premeten
  • apērto

    A) agg.

    1. odprt:
    una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
    lettera aperta odprto pismo
    vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
    sillaba aperta odprt zlog
    questione aperta odprto vprašanje
    accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
    rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
    tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

    2. širok, razsežen, prostoren

    3. pren. očiten, jasen, odkrit:
    è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
    carattere aperto odkrit značaj
    a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

    4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
    persona aperta človek širokih pogledov

    B) m odprto, prosto, zunaj:
    all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

    C) avv. jasno, odkrito:
    parlare aperto govoriti odkrito
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • avvertito agg.

    1.
    fare, rendere avvertito opozoriti, posvariti
    stare avvertito paziti

    2. pozoren, bistroumen:
    è un ragazzo avvertito bister fant je
  • avviso m

    1. sporočilo; opozorilo, svarilo:
    ho un importante avviso per voi imam važno sporočilo za vas
    che questo ti serva d'avviso to naj ti bo v opozorilo
    avviso telefonico telefonski poziv
    avviso di pagamento obvestilo o vplačilu
    dare avviso a qcn. di qcs. komu kaj sporočiti
    mettere qcn. sull'avviso opozoriti koga
    stare sull'avviso paziti, biti pozoren, previden
    avviso di reato pravo obdolžitev

    2. objava, oglas; razglas:
    avviso di concorso objava natečaja
    avviso di chiamata alle armi razglas o mobilizaciji, vpoklicu v vojsko

    3. mnenje:
    a nostro avviso po našem mnenju
    essere d'avviso meniti

    4. voj., navt. eskortna ladja
  • erta f

    1. strmina

    2.
    all'erta! pozor!
    stare all'erta stati v pozoru, paziti
  • forma f

    1. oblika:
    la forma del naso oblika nosu
    a forma di, in forma di kot, podoben

    2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
    forma snella vitka postava
    l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

    3. zunanjost, videz:
    la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

    4. šport forma:
    essere in forma biti v formi
    essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

    5. kalup, kopito, model:
    forma per calzature kopito za obutev
    una forma di formaggio hlebec sira

    6. način (kako se kaj dela):
    in forma privata, ufficiale privatno, službeno
    vizio di forma proceduralna napaka

    7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
    badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
    esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

    8. jezik način:
    le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni
  • grado1 m

    1. stopnja:
    procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
    raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
    scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
    ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
    interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
    a grado a grado postopoma
    in sommo grado zelo, nadvse
    a grado a grado korak za korakom, postopoma

    2.
    grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

    3. funkcija, položaj, čin:
    i gradi militari vojaški čini
    essere promosso di grado napredovati

    4. mat. stopnja:
    equazione di primo grado enačba prve stopnje

    5. mat., geogr. stopinja:
    grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

    6.
    grado alcolico stopnja alkohola

    7. temperaturna stopinja:
    grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

    8. stanje, stan, položaj:
    conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
    essere in grado (di) biti zmožen, moči
  • guardia f

    1. straža, čuvanje:
    fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
    cane da guardia pes čuvaj
    rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
    lasciare a guardia pustiti v varstvu
    fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
    guardia medica postaja prve pomoči
    medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

    2. voj. straža, stražarjenje:
    corpo di guardia stražarska izmena
    posto, corpo di guardia stražnica
    cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
    guardia d'onore častna straža

    3. voj. stražar

    4. straža; stražar, čuvaj:
    guardia carceraria ječar, paznik
    guardia frontiera graničar
    guardia di finanza finančna straža, finančna policija
    guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
    guardia campestre poljski čuvaj
    guardia del corpo telesni stražar
    la vecchia guardia pren. stara garda
    guardia notturna nočni čuvaj
    guardie rosse hist. rdeča garda

    5. šport garda, preža:
    guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
    stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
    mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
    abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
    in guardia! pozor!, pazi!

    6.
    guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

    7. hidravl.
    livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • púnčica (-e) f

    1. anat. pupilla:
    punčica in šarenica la pupilla e l'iride
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa badare a qcn. come alla pupilla dei propri occhi

    2. hipok. ragazza, fanciulla
  • razkúhati (-am) | razkuhávati (-am)

    A) perf., imperf. gastr. cuocere troppo, far scuocere, rendere scotto

    B) razkúhati se (-am se) perf. refl. scuocere:
    paziti, da se testenine ne razkuhajo fare attenzione a che la pasta non scuocia
  • riguardo m

    1. obzirnost, obzir, skrb, spoštovanje, uvidevnost:
    avere riguardo dell'età imeti uvidevnost do starosti (nekoga)
    avere riguardo di qcn. ozirati se na koga
    abbiti riguardo pazi!
    fare riguardo paziti, biti pozoren
    persona di riguardo spoštovanja vredna oseba
    senza riguardo per nessuno ne oziraje se na druge

    2. zveza:
    avere riguardo con biti v zvezi s, z
    riguardo a v zvezi s, z
  • sottōcchio avv. pred očmi:
    avere sottocchio imeti pred očmi
    tenere sottocchio imeti na očeh, paziti na