Franja

Zadetki iskanja

  • pójem (-jma) m

    1. concetto, idea, nozione:
    definirati kak pojem definire un concetto
    osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
    pojem časti il concetto dell'onore
    pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

    2. vocabolo, espressione, termine:
    slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

    3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
    njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

    4. filoz. concetto, nozione, idea:
    nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
    ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
    nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
    spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
    o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
    čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
    strateški pojmi le concezioni strategiche
  • concētto m

    1. pojem, misel, ideja, koncept:
    il concetto del bene e del male pojem dobrega in zla

    2. mnenje, sodba:
    avere un cattivo, un buon concetto di qcn., di qcs. imeti slabo, dobro mnenje o kom, o čem
    è in concetto di persona seria imajo ga za resnega
    impiegato di concetto administrativni ali tehnični sodelavec

    3. lit. retorični domislek; zavita, afektirana misel:
    una letteratura piena di concetti literatura, polna retoričnih domislekov
  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
  • nozione f

    1. filoz. pojem, ideja

    2. (osnovni) pojem, predstava

    3.
    nozioni pl. osnove
  • abstrákten (-tna -o) adj.

    1. (miseln, pojmoven) astratto:
    abstrakten pojem concetto astratto
    lingv. abstraktni samostalniki nomi astratti
    um. abstraktno slikarstvo pittura astratta

    2. (nejasen) astratto, vago, indefinito
  • accessibile agg.

    1. dostopen:
    un luogo accessibile lahko dostopen kraj

    2. priljuden, prijazen:
    un uomo accessibile prijazen človek

    3. lahko razumljiv:
    un concetto accessibile lahko razumljiv pojem

    4. dostopen, skromen:
    prezzo accessibile dostopna cena
  • afferrare

    A) v. tr. (pres. affērro)

    1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
    afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
    afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
    afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek

    2. razumeti, doumeti:
    afferrare un concetto razumeti pojem
    non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili

    B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
    afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora
  • astratto

    A) agg.

    1. abstrakten, pojmoven, miseln:
    un concetto astratto abstrakten pojem
    parlare, discutere in astratto abstraktno govoriti, razpravljati

    2. jezik abstrakten:
    sostantivi astratti abstraktni samostalniki

    3. umet. abstrakten:
    pittore astratto abstrakten slikar

    4. knjižno raztresen, razmišljen

    B) m abstrakt, abstraktum
  • comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
    concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
    fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
    mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga
  • definire v. tr. (pres. definisco)

    1. določiti, določati; opredeliti, opredeljevati:
    definire il concetto di bellezza opredeliti pojem lepote
    definire un vocabolo razložiti pomen besede
    definire una persona opisati osebo

    2. poravnati:
    definire una lite poravnati spor
  • determinare

    A) v. tr. (pres. detērmino)

    1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
    determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
    determinare un concetto določiti pojem

    2. povzročiti, povzročati:
    la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev

    3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
    le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu

    4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
    il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo

    B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
    si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo
  • genērico agg. (m pl. -ci)

    1. splošen, nedoločen, generičen:
    nozione generica splošen pojem

    2. površen:
    un discorso generico površno govorjenje

    3.
    medico generico zdravnik splošne prakse

    4.
    attore generico, attrice generica stranski igralec, stranska igralka
  • genêričen (-čna -o) adj. generico:
    generične sposobnosti človeka attitudini generali dell'uomo
    filoz. generični pojem concetto generico
  • opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. definire:
    opredeliti pojem definire un concetto

    2. definire, stabilire, fissare:
    z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività

    3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
    opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo

    4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
    opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema

    5. determinare

    B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
    opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
    opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
    opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn.
  • raztegljív (-a -o) adj. dilatabile, dilungabile; elastico (tudi pren.); scomponibile; (kovine) duttile, malleabile; allungabile:
    raztegljiv pojem concetto elastico
    raztegljive nogavice calze elastiche
    raztegljiv kavč divano allungabile
  • razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
    razumeti pojem afferrare un concetto
    dati razumeti dare a intendere
    razumeti napak fraintenere

    2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
    razumeti mladostnika capire l'adolescente

    3. (biti sposoben dojeti) capire:
    angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
    matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
    ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razumeti na mah comprendere a volo
    ne razumeti šale non stare allo scherzo
    kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
    ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

    B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

    1. intendersi; andare d'accordo:
    v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

    2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
    na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
    razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

    3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
    vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
    govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!
  • relatíven (-vna -o) adj. relativo:
    cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
    okusi so relativni i gusti sono relativi
    doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
    zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
    mat. relativna verjetnost probabilità relativa
    geogr. relativna višina altitudine relativa
    filoz. relativni pojem concetto relativo
    lingv. relativni stavek subordinata relativa
    fiz. relativna hitrost velocità relativa
    relativna večina maggioranza relativa
    mat. relativno število numero relativo
  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • tērmine2 m termin, (strokovni) izraz; ekst. beseda:
    un termine filosofico, letterario, medico filozofski, književni, zdravniški izraz
    termine maggiore, medio, minore filoz. prorek, srednji pojem, porek ( silogizma);
    un termine poco usato malo rabljena beseda
    a rigor di termini dobesedno vzeto
    in altri termini z drugimi besedami
    senza mezzi termini odkrito, brez izmikanja
    moderare i termini ublažiti ton pogovora
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello