Franja

Zadetki iskanja

  • ôtok (-óka) m

    1. isola (tudi pren.):
    koralni otok isola corallina
    pren. otok obilja v morju revščine un'isola di benessere nell'oceano della povertà
    geogr. rečni otok isolotto sul fiume
    geol. vulkanski otok isola d'origine vulcanica
    otok Elba l'isola d'Elba
    Otok l'Inghilterra

    2.
    jezikovni otok isola linguistica
    avt. otok za pešce isola pedonale
    usmerjevalni otok isola rotazionale
    prometni otok isola spartitraffico
  • I. kraticaisola otok (na geografskih kartah)
  • isola f

    1. otok (tudi pren.)

    2. otočani, otoško prebivalstvo

    3. pren.
    isola pedonale površina za pešce, peš področje

    4. pl. anat.
    isole del Langerhans Langerhansov otoček
  • polēsine m geogr. rečni otok
  • salvagēnte

    A) m

    1. navt. rešilni pas

    2. prometni otok

    B) agg. navt.
    giubbotto salvagente rešilni jopič
  • spartitraffico

    A) m invar. avto razdelilna ograja; prometni otok

    B) agg. avto
    banchina spartitraffico varnostna bankina
    isola spartitraffico prometni otok
    linea spartitraffico središčnica
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • króžen (-žna -o) adj. del cerchio, del circolo, circolare; rotazionale:
    krožni izsek, lok settore circolare, arco (circolare)
    krožna cesta strada circolare, circonvallazione
    krožno dirkališče pista circolare, circuito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. krožna dirka gara su pista
    anat. krožna mišica sfintere; muscolo anulare, orbicolare
    krožna žaga sega circolare
    šport. krožni obrat giravolta
    fiz. krožno gibanje moto circolare
    ekon. krožno gibanje denarja circolazione del denaro
    strojn. krožno hlajenje raffreddamento con circolazione (di fluido refrigerante)
    šport. krožna smer rotatoria
    krožni (prometni)
    otok isola rotazionale
    igre krožno deljenje kart girata
  • otóček (-čka) m dem. od otok isoletta
  • prométen (-tna -o) adj. del traffico, della circolazione; stradale, veicolare; con molto traffico, movimentato:
    prometna nesreča incidente stradale
    prometna policija polizia stradale, stradale
    prometna pot arteria stradale
    prometni zastoj intasamento, ingorgo, blocco del traffico
    prometni otok salvagente, banchina spartitraffico; isola pedonale, isola salvagente
    prometni pas corsia
    prometni policist agente della (polizia) stradale
    prometni stožec cinesino stradale
    prometni znak segnale stradale
    avt. prometno dovoljenje permesso di circolazione
    hrupna in prometna ulica strada rumorosa e con molto traffico
  • rotazionale agg.

    1. rotacijski

    2. avto
    isola rotazionale krožni prometni otok
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare
  • vulkánski (-a -o) adj. del vulcano, vulcanico:
    vulkansko žrelo cratere del vulcano
    vulkanski otok isola vulcanica
    vulkanski potres sisma vulcanico
    geol. vulkanski izbruh eruzione vulcanica
    geol. vulkanski tuf trass; tufo vulcanico
    meteor. vulkanski oblak nube a cavolfiore; pino vulcanico
  • zaklàd (-áda) m

    1. tesoro:
    otok z zakladom l'isola del tesoro
    igre lov na zaklad caccia al tesoro
    kopičiti zaklade accumulare tesori
    pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo

    2. pren. tesoro:
    umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese

    3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
    izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi

    4. pren. pozzo, arsenale:
    on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza

    5.
    besedni zaklad lessico, vocabolario
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro
Število zadetkov: 15