Franja

Zadetki iskanja

  • ostáti (ostánem) perf. glej ostajati | ostati
  • avanzare2

    A) v. tr. (pres. avanzo)

    1. dolgovati, biti dolžan:
    non avanzo nulla da nessuno nikomur nisem ničesar dolžan
    avanzare ventimila lire da qcn. biti komu dolžan dvajset tisoč lir

    2. redko prihraniti

    B) v. intr.

    1. ostati:
    è avanzato del pane ostalo je nekaj kruha

    2. biti v izobilju, obilo, na pretek:
    le provviste avanzano zalog je v izobilju
  • fermare

    A) v. tr. (pres. fermo)

    1. ustaviti (tudi pren.):
    mi ha fermato per strada ustavil me je na cesti
    non si può fermare il corso della storia zgodovinskega toka ni mogoče ustaviti

    2. prišiti, pritrditi:
    fermare un bottone prišiti gumb
    fermare l'attenzione su qcs. pren. osredotočiti pozornost na kaj
    fermare qcs. nella mente pren. dobro se spominjati česa

    3. zapreti:
    fermare la porta zapreti vrata

    4. pravo pripreti

    5. rezervirati:
    fermare una camera rezervirati sobo

    B) v. intr. ustaviti se:
    il treno ferma a tutte le stazioni vlak se ustavlja na vseh postajah

    C) ➞ fermarsi v. rifl. (pres. mi fermo)

    1. ustaviti se:
    non fermarsi alla prima osteria pren. ne biti takoj zadovoljen

    2. zadržati se, ostati:
    mi fermerò a Roma pochi giorni v Rimu se bom zadržal nekaj dni

    3. naseliti se, ustaliti se:
    fermarsi definitivamente in una città za stalno se naseliti v mestu
  • permanere* v. intr. (pres. permango)

    1. trajati, osta(ja)ti, biti še naprej:
    le condizioni del tempo permangono instabili vremenske razmere so še naprej nestalne

    2. dolgo se zadržati
  • rimanere* v. intr. (pres. rimango)

    1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
    dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
    tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
    cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
    rimanere in carica ostati na položaju
    la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

    2.
    rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
    rimanere vedovo ovdoveti
    rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
    rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
    rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
    rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
    rimanerci biti prevaran; pog. umreti
    rimanere in forse biti v dvomu
    rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
    rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
    rimane sospeso o stvari je treba odločiti

    3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
    non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
    non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • spigionarsi v. rifl. (pres. mi spigiono) biti prost; ostati neoddan (stanovanje)
  • anōnimo

    A) agg. brezimen, anonimen; nepodpisan:
    lettera anonima anonimno pismo
    società anonima anonimna družba (delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo)

    B) m

    1. anonimen avtor:
    mantenersi anonimo ostati anonimen

    2. anonimno delo
  • asciutto

    A) agg.

    1. suh, sušen:
    vento asciutto suh veter
    pasta asciutta paštašuta
    a occhi asciutti brez solz
    rimanere a bocca asciutta pren. ostati praznih rok, razočaran
    balia asciutta varuška

    2. pren. suh, mršav:
    un viso asciutto suh obraz

    3. suh (vino)

    4. pren. redkobeseden, rezek, osoren, zadržan, hladen, suh:
    una risposta asciutta suh, hladen odgovor
    è un uomo di modi asciutti redkobeseden človek je

    B) m suha tla; suho vreme:
    essere all'asciutto biti čisto suh, brez beliča
  • becco1 m (pl. -chi)

    1. kljun:
    ecco fatto il becco all'oca pren. šalj. no, pa je vse opravljeno
    non avere il becco di un quattrino pren. ne imeti niti prebite pare

    2. pren. šalj. usta, kljun, goflja:
    aprire, chiudere il becco odpreti, zapreti kljun; spregovoriti, umolkniti
    tenere il becco chiuso držati gofljo, molčati
    avere il becco lungo gobezdati
    mettere il becco in qcs. kam vtikati nos
    restare a becco asciutto ostati praznih rok
    bagnarsi il becco, mettere il becco a, in molle omočiti si grlo

    3. dulec, kljun, nos (pri posodi)

    4. glasba ustnik

    5.
    il becco del gas plinski gorilnik

    6.
    becco d'oca lasnica
  • benzina f bencin:
    benzina auto motorni bencin
    benzina avio letalski bencin
    fare benzina pog. natočiti bencin, tankati bencin
    rimanere senza benzina pren. ostati na pol poti, ostati brez sape
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • braca f (braga)

    1. hlačnica

    2.
    brache pl. hlače; hlamudrače:
    calare le brache pren. ustrašiti se, vdati se
    farsi cascare le brache pren. podelati se v hlače
    portare le brache pren. nositi hlače (odločna ženska)
    restare, rimanere in brache di tela pren. pog. ostati na suhem, ostati brez vsega

    3. plenica

    4. navt. ladijska vrv

    5. (zlasti pl.) pog. toskansko čenče, opravljanje
  • cedílo (-a) n colino; colatoio; colabrodo:
    pren. ostati na cedilu restare con un palmo di naso, restare a bocca asciutta, restare con un pugno di mosche in mano
    pren. pustiti koga na cedilu lasciare in asso qcn., abbandonare qcn. (alla sua sorte)
  • consumare1

    A) v. tr. (pres. consumo)

    1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
    consumare l'abito oguliti obleko
    consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas

    2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
    consumare l'acqua porabiti vodo
    la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
    consumare i pasti in casa doma se hraniti
    nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
    consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev

    B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
    consumarsi di rabbia žreti se od jeze
    consumarsi d'amore koprneti
  • čŕka (-e) f

    1. lettera:
    mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
    pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
    cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
    tisk. krepka črka neretto, grassetto
    kurzivna črka (carattere) corsivo

    2. knjiž. ekst. lettera:
    slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
    pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
    pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • fedele

    A) agg.

    1. zvest:
    compagno fedele zvest tovariš
    restare fedele alle tradizioni ostati zvest izročilu

    2. zvest, verodostojen:
    dare una fedele versione degli avvenimenti podati zvesto sliko dogodkov

    B) m, f

    1. relig. vernik; častilec:
    fedele di san Francesco častilec svetega Frančiška

    2. pristaš:
    i fedeli della monarchia pristaši monarhije