Franja

Zadetki iskanja

  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • basale agg.

    1. osnoven, temeljen (tudi pren.)

    2. med. bazalen:
    metabolismo basale bazalni metabolizem
  • base

    A) f

    1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
    la base di un bicchiere podstavek kozarca

    2. pren. osnova, podlaga, temelj:
    gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
    avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
    in base a na osnovi
    alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih

    3. voj. baza, oporišče:
    basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
    base navale, aerea pomorska, letalska baza
    base spaziale vesoljska baza
    rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče

    4. mat. osnova; osnovnica:
    base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
    base di un triangolo osnovnica trikotnika
    base di una piramide osnovna ploskev piramide

    5. ekon. osnova:
    base imponibile davčna osnova

    6. polit. baza:
    consultare la base preveriti voljo baze

    7. kem. baza:
    base organica, inorganica organska, anorganska baza

    B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
    salario base osnovna plača
    campo base izhodiščni tabor
    problema base temeljni problem
  • basilare agg. osnoven, temeljen
  • elementare agg.

    1. prvinski, elementaren

    2. temeljen, osnoven:
    cognizioni elementari osnovno znanje
    scuole elementari (le elementari) osnovna šola
  • fondamentale agg. osnoven, temeljen, poglaviten, fundamentalen:
    principi fondamentali osnovna načela
    diritti fondamentali temeljne pravice
  • generatore

    A) agg. (f trice) ki poraja, ki proizvaja; osnoven, izhodiščen:
    principio generatore osnovno načelo

    B) m

    1. proizvajalec, ustvarjalec

    2. fiz. generator:
    generatore elettrico električni generator
    generatore a corrente continua enosmerni generator, dinamo
    generatore di vapore tehn. parni generator
    generatore sincrono sinhronski generator, alternator
  • ispiratore

    A) agg. (f -trice) navdihovalen; osnoven:
    criterio ispiratore osnovno merilo

    B) m (f -trice) navdihovalec, navdihovalka; spodbujevalec, spodbujevalka
  • primario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. primaren, prvoten, osnoven, začeten:
    attività primaria ekon. primarna dejavnost
    era primaria geol. paleozoik
    scuola primaria šol. začetna šola (materinska in osnovna)

    2. osnoven, glaven, temeljen

    3. kem. primaren, prvi, osnoven

    B) m (pl. -ri)

    1. med. primarij

    2. ekon. primarna dejavnost
  • primo

    A) agg.

    1. prvi:
    di primo grado prve stopnje
    il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
    per primo (kot) prvi:
    l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

    2. prvi, začeten:
    a bella prima takoj
    a prima vista na prvi pogled
    a tutta prima, sulle prime sprva
    il primo dopoguerra prva povojna leta
    in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
    prima maniera iz začetnega obdobja:
    un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

    3. prvi, glaven, osnoven:
    il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
    in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

    4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
    albergo di prima categoria hotel A kategorije
    viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
    il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
    il primo cittadino predsednik Republike; župan
    prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
    di prima mano pren. iz prve roke
    di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

    5. ekon.
    materie prime surovine

    6. mat. osnoven:
    numero primo osnovno število, praštevilo

    B) m (f -ma)

    1. prvi (v vrsti, zaporedju):
    il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
    il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

    2. kulin. prva jed:
    per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

    3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
    i primi del secolo začetek stoletja

    4. elipt. minuta (časovna enota)

    5. minuta (enota za ravninski kot)
  • rudimentale agg.

    1. začeten, osnoven

    2. nepopoln, neizoblikovan

    3. biol. rudimentaren, nerazvit; zakrnel
  • sostanziale

    A) agg.

    1. filoz. substancialen, podstaten

    2. bistven, osnoven

    B) m (le sing.) bistveno, osnovno
  • tōpico agg. (m pl. -ci)

    1. lit. topičen

    2. krajeven

    3. knjižno osnoven, odločilen, ključen:
    momento topico ključni trenutek
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • vitale agg.

    1. življenjski:
    forza vitale življenjska moč
    linfa vitale bot., fiziol. življenjska limfa (tudi pren.);
    spazio vitale življenjski prostor

    2. pren. osnoven, temeljen, neobhoden; življenjsko potreben

    3. pren. vitalen, življenjsko dejaven
Število zadetkov: 15