omeníti (-im) | oménjati (-am) perf., imperf.
1. menzionare, accennare (a), far menzione (di):
ne omeniti passare sotto silenzio
omeniti prej preaccennare
2. accennare, dire brevemente, trasvolare:
bežno omeniti temo trasvolare su un argomento
Zadetki iskanja
- menzionare v. tr. (pres. menziono) omeniti, omenjati; navesti, navajati; citirati
- rammentare
A) v. tr. (pres. rammento)
1. omeniti, omenjati
2. spomniti, spominjati se (koga, česa)
3. gled. prišepetavati
B) ➞ rammentarsi v. rifl. (pres. mi rammento)
rammentarsi (di) spomniti, spominjati se (koga, česa)
non rammentarsi dal naso alla bocca imeti slab spomin - ricordare
A) v. tr. (pres. ricōrdo)
1. pomniti, spominjati (tudi ekst.):
ricorda i lineamenti del padre spominja na očetove poteze
2. omeniti, omenjati
3. imenovati; navesti, navajati
B) ➞ ricordarsi v. rifl. (pres. mi ricōrdo)
ricordarsi di qcn., di qcs. spomniti, spominjati se koga, česa - preaccennare v. tr. (pres. preaccēnno) omeniti prej, predhodno
- riaccennare v. tr. (pres. riaccenno) ponovno omeniti, omenjati
- trasvolare
A) v. tr. (pres. trasvolo) aero preleteti, preletavati; leteti čez
B) v. intr. preleteti; bežno omeniti, omenjati, dotakniti, dotikati se:
trasvolare su un argomento bežno omeniti temo - accennare
A) v. intr. (pres. accenno)
1. pomigniti, pokazati (na kaj):
accennare di sì col capo prikimati z glavo
2. pren. namigniti, meriti (na kaj):
a chi accennava con quel discorso? na koga je meril s temi besedami?
3. kazati (na), groziti:
il tempo accenna a piovere vreme kaže na dež
B) v. tr.
1. pokazati (z roko) koga ali kaj
2.
accennare qcs. a qcn. komu kaj omeniti
3. naznačiti, nakazati:
accennare un motivo nakazati motiv - besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
mile, prijazne besedice parolette gentili
ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
oditi brez besedice andarsene alla chetichella
ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
niti besedice več! zitto, non una parola di più!
nikomur niti besedice! acqua in bocca! - bèžno adv. fugacemente, rapidamente, brevemente, frettolosamente; di sfuggita;
bežno pogledati sbirciare
bežno omeniti trasvolare - menzione f omemba, omenjanje; navedba, navajanje:
degno di menzione omembe vreden
fare menzione (di) omeniti, omenjati (koga, kaj) - oménjati (-am) imperf. glej omeniti | omenjati
- veljáti (-ám) imperf.
1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno
2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno
3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!
4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova
5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado
6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo
7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento
8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
/ 1
Število zadetkov: 13