Franja

Zadetki iskanja

  • odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

    1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
    odvezati usta sbavagliare
    odvezati oči sbendare gli occhi
    odvezati rano sbendare la ferita

    2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
    odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
    samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
    pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. odvezati izobčenja ricomunicare
    odvezati krivde discolpare
    navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave
  • disimpegnare

    A) v. tr. (pres. disimpegno)

    1. odvezati (česa); narediti razpoložljivo; sprostiti, sproščati

    2. odkupiti, vzeti iz zastavljalnice

    3. opraviti, opravljati; izvršiti, izvrševati:
    disimpegnare le proprie mansioni opravljati svoje dolžnosti

    B) ➞ disimpegnarsi v. rifl. (pres. mi disimpegno) rešiti se (obveze); znajti se; voj. (sganciarsi) otresti se (sovražnikovega pritiska)
  • disobbligare v. tr. (pres. disōbbligo) odvezati:
    disobbligare dalla promessa odvezati obljube
  • esimere*

    A) v. tr. (pres. esimo) oprostiti, oproščati, odvezati:
    esimere qcn. da un obbligo koga odvezati obveze

    B) ➞ esimersi v. rifl. (pres. mi esimo) izmakniti, izmikati se, izmuzniti se:
    esimersi da un obbligo izmakniti se obvezi
  • liberare

    A) v. tr. (pres. libero) osvoboditi, osvobajati; oprostiti, oproščati; odvezati:
    liberare da un obbligo odvezati obveze
    Dio ci liberi! Bogvaruj!, Bog ne daj!

    B) ➞ liberarsi v. rifl. (pres. mi libero) osvoboditi, osvobajati se; rešiti, reševati se:
    liberarsi da un rompiscatole rešiti se nadležneža
    liberarsi di un peso rešiti se bremena
  • mollare1

    A) v. tr. (pres. mōllo)

    1. popustiti, popuščati

    2. navt. popustiti, popuščati; odvezati:
    mollare le vele razviti jadra
    molla! odveži!

    3. pren. pog. dati, primazati:
    mollare una sberla a qcn. primazati komu klofuto

    4. pog. zapustiti, zapuščati:
    mollare il lavoro zapustiti službo
    mollare qcn. znebiti se koga, koga pustiti na cedilu

    B) v. intr. odnehati:
    fare a tira e molla pren. cincati, omahovati, pomišljati si
  • prosciōgliere* v. tr. (pres. prosciōlgo)

    1. odvezati, oprostiti:
    prosciogliere qcn. da un obbligo koga oprostiti obveznosti
    prosciogliere dal peccato relig. dati odvezo

    2. pravo oprostiti, oproščati
  • sciōgliere*

    A) v. tr. (pres. sciōlgo)

    1. razvezati, odvezati:
    sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
    sciogliere i capelli razpustiti lase
    sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
    sciogliere un sacco razvezati vrečo
    sciogliere una serratura odpreti ključavnico

    2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
    sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi

    3.
    sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
    sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
    sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
    sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube

    4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
    sciogliere la seduta zaključiti sejo
    sciogliere le Camere razpustiti parlament

    5. razrešiti:
    sciogliere un problema rešiti problem
    sciogliere un dubbio razpršiti dvom

    6. sprostiti, sproščati; razmigati:
    la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
    sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo

    B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)

    1. odvezati, razvezati se

    2. topiti, raztapljati se:
    sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati
  • scocciare3

    A) v. tr. (pres. scōccio) navt. sneti, odvezati

    B) ➞ scocciarsi v. rifl. (pres. mi scōccio) rib. odtrgati se (riba s trnka)
  • sguinzagliare v. tr. (pres. sguinzaglio)

    1. odvezati, spustiti z vrvce

    2. pren. poslati (na lov za kom):
    i poliziotti sono stati sguinzagliati dietro il ladro policisti lovijo tatu
  • slegare

    A) v. tr. (pres. slēgo)

    1. odvezati, razvezati

    2. knjižno sprostiti, sproščati:
    slegare l'immaginazione sprostiti domišljijo

    B) slegarsi v. rifl. (pres. mi slēgo) odvezati, razvezati se
  • smanigliare v. tr. (pres. smaniglio) navt. odvezati, odmotati verigo
  • discolpare

    A) v. tr. (pres. discolpo)

    1. odvezati krivde

    2. opravičiti, opravičevati

    B) ➞ discolparsi v. rifl. (pres. mi discolpo)

    1. dokazati nedolžnost

    2. opravičiti, opravičevati se
  • disormeggiare

    A) v. tr. (pres. disormeggio) navt. odvezati ladjo, privez ladje

    B) v. intr. navt. odvezati se, zgubiti privez
  • ricomunicare

    A) v. tr. (pres. ricomunico)

    1. ponovno sporočiti, sporočati

    2. relig. odvezati izobčenja

    B) ➞ ricomunicarsi v. rifl. (pres. mi ricomunico) relig. ponovno biti obhajan
  • risciōgliere* v. tr. (pres. risciōlgo)

    1. znova odvezati, razvezati, znova odrešiti

    2. znova raztopiti
  • scoccare

    A) v. tr. (pres. scōcco)

    1. vreči, zalučati, zagnati, sprožiti:
    scoccare una freccia sprožiti puščico
    scoccare un pugno udariti

    2. biti (ura)

    3. pren. poslati, pošiljati

    B) v. intr.

    1. odvezati se; sprožiti se

    2. odbiti (ura)

    3. zabliskati se, preskočiti
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • jádro (-a) n navt. vela:
    odvezati, privezati jadro sciogliere la vela; raccogliere, ralingare, ammainare la vela
    razviti jadro spiegare la vela
    štirikotno, trapezasto, trikotno jadro vela a tarchia, quadra, latina
    prečno, vzdolžno jadro vela trasversale, longitudinale
    čoln na jadra imbarcazione a vela, veliero
    pren. razpeti jadra sciogliere le vele
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pluti s polnimi jadri navigare a gonfie vele
    napeti, nategniti jadro tendere, tesare la vela
    obrniti jadro od vetra, proti vetru poggiare, orzare
    podvezati, spodvezati jadra imbrogliare le vele
    skrajšati jadra terzarolare
    dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    glavno jadro vela maestra
    košno jadro vela di gabbia
    križno jadro randa di mezzana
    krmno jadro randa, controranda
    latinsko jadro vela latina
    sošno jadro vela aurica
    vmesna jadra vele di straglio
    vršno jadro velaccio
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza