Zadetki iskanja
- odslužíti (-im) perf. glej odsluževati | odslužiti
- condanna f
1. pravo obsodba; kazen:
emettere, pronunziare una condanna obsoditi
scontare una condanna kazen odslužiti, odsedeti
2. ekst. obsodba, graja - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - kázen (-zni) f
1. castigo; punizione; pena:
otrok zasluži kazen il bambino si merita un castigo
dati kazen castigare, punire
pog. odsedeti, odslužiti kazen scontare la pena
odpustiti, preklicati kazen perdonare, revocare la pena
plačati kazen pagare la multa, la contravvenzione
mila, stroga kazen pena, punizione mite, severa
disciplinska, eksemplarična kazen punizione disciplinare, esemplare
denarna kazen pena pecuniaria, penale
telesna kazen pena corporale
2. jur. pena; punizione; ekst. fio:
odmeriti, predpisati kazen prescrivere la pena
naložiti kazen infliggere una punizione
najnižja, najvišja kazen pena minima, massima
pogojna kazen condanna condizionale
prostostna kazen, kazen odvzema prostosti (zaporna kazen) pena detentiva
smrtna kazen pena capitale, di morte
odgoditev kazni dilazione della pena
odpustitev kazni condono della pena, remissione; amnistia
pod smrtno kaznijo sotto pena di morte, pena la morte
sprememba kazni commutazione della pena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. večna kazen pena eterna
ped. vzgojna kazen castigo educativo, punizione educativa
žarg. šol. pisati kazen trascrivere, copiare per castigo
dobiti zasluženo kazen pagare il fio; šport. punizione; penalità, penalizzazione - odsluževáti (-újem) | odslužíti (-im) imperf., perf.
1. pagare, riscattare (un debito lavorando)
2. fare, compiere:
odslužiti vojaški rok compiere il servizio militare; vulg. fare la naia
pog. odslužiti kazen scontare una pena
3. pren. (izrabiti se, dotrajati) consumarsi, logorarsi; diventare inabile - soldato m
1. voj. hist.
soldato mercenario, di ventura najemniški vojak
2. voj. vojak:
soldato semplice navadni vojak
soldato scelto desetnik
andare soldato iti k vojakom
fare il soldato služiti vojake
tornare da soldato odslužiti vojsko, biti odpuščen iz vojske
3. pren. vojak, bojevnik, borec:
un soldato della pace tra i popoli bojevnik za mir med narodi
4. zool. vojak (čebela, termit)
/ 1
Število zadetkov: 6