Franja

odpŕt (-a -o) adj.

1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto

3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta

4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open

5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta

acceso agg.

1. vžgan, prižgan

2. pren. vnet, razvnet:
acceso dall'ira razjarjen, razkačen

3. žive barve:
rosso acceso živordeč

4. ekon. odprt:
conto acceso odprt račun

alto²

A) agg.

1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno

3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč

4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne

6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere

7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona

8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede

9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga

10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk

B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

C) avv.

1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti

2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti

3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!

apērto

A) agg.

1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

2. širok, razsežen, prostoren

3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov

B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito

dischiuso agg. odprt; razkrit

disponibile agg.

1. razpoložljiv; prost

2. pren. dovzeten, odprt

impregiudicato agg. pravo nerešen; odprt:
il problema resta impregiudicato problem ostaja nerešen

largo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti

2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik

3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička

4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov

B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

Č) m

1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

3. trg (na križišču ulic)

4. glasba largo

open tujka angl.

A) agg. invar. šport odprt:
torneo open di tennis odprt teniški turnir

B) m invar. šport odprto tekmovanje, odprto prvenstvo

succinto agg.

1. obl. odprt

2. pren. kratek, jedrnat, zgoščen

semiapērto agg. priprt, napol odprt

spiazzo m ploščad, esplanada, odprt prostor:
spiazzo erboso jasa

visibile agg.

1. viden, vidljiv:
realtà visibile vidna stvarnost
visibile a occhio nudo viden s prostim očesom

2. ekst. jasen, očiten

3. odprt javnosti; ekst. dostopen

4. dovoljen, ki si ga lahko ogledaš:
film visibile ai soli adulti ogled filma je dovoljen le odraslim

intervál (-a) m

1. (preseldek, premor; razmik) intervallo:
bolečine so se pojavljale v kratkih intervalih i dolori si facevano sentire a brevi intervalli

2. muz. intervallo:
harmonski interval intervallo armonico
mali, veliki interval intervallo diminuito, aumentato

3. mat. intervallo:
odprt, zaprt interval intervallo aperto, chiuso
meja intervala ampiezza dell'intervallo

4. fiz. intervallo:
frekvenčni interval intervallo delle frequenze acustiche
temperaturni interval intervallo di temperatura

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

pogóvor (-a) m

1. discorso, conversazione, colloquio; dialogo:
iskriv, dolgočasen pogovor conversazione brillante, noiosa
predmet pogovora tema del discorso
odprt pogovor colloquio franco, aperto
pogovor je nanesel na il discorso cadde su
zgubiti nit pogovora (zmesti se) perdere il filo del discorso

2. (uradna izmenjava mnenj) colloquio:
pogovori na najvišji ravni colloqui al massimo livello

rázen

A) adv.

1. tranne, salvo, fuorché:
lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica

B) rázen konj. a meno che:
pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea

C) rázen prep.

1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè

2. (poleg) oltre a:
odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte