Franja

oddelíti (-ím) | oddeljeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. distribuire

2. separare

B) oddelíti se (-ím se) | oddeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. distanziarsi, dissociarsi:
oddeliti se od stališč, zahtev dissociarsi dai punti di vista, dalle richieste di

appartare

A) v. tr. (pres. apparto) ločiti, oddeliti

B) ➞ appartarsi v. rifl. (pres. mi apparto) umakniti, umikati se, odstraniti se, oddaljiti se, izolirati se

distaccare

A) v. tr. (pres. distacco)

1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati

2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno

4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo

B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)

1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se

2. pren. odtujiti, odtujevati se

3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja

segregare

A) v. tr. (pres. sēgrego) ločiti, ločevati; oddeliti; osamiti

B) ➞ segregarsi v. rifl. (pres. mi sēgrego) izolirati se, osamiti se

separare

A) v. tr. (pres. separo) ločiti, ločevati; razdružiti; deliti; oddeliti; oddvojiti (tudi pren.):
separare la crusca dal pane ločiti moko od otrobov
separare il bene dal male ločiti dobro od zlega

B) ➞ separarsi v. rifl. (pres. mi separo) ločiti, ločevati se (tudi pravo)

oddeljeváti (-újem) imperf. glej oddeliti | oddeljevati