običáj (-a) m
1. uso, usanza, costume; prammatica, rito; tradizione:
ljudski običaji costumi popolari
ženitovanjski običaji, običaji pri pokopavanju usanze nuziali, funebri
običaj božičnega obdarovanja l'usanza, il rito dei doni natalizi
običaj božične jelke la tradizione dell'albero di Natale
2. jur.
pravni običaji usanze giuridiche, consuetudini
Zadetki iskanja
- consuetudine f
1. navada, običaj:
avere la consuetudine di andare a letto presto hoditi zgodaj spat
2. pravo običaj
3. (dimestichezza) knjižno domačnost:
avere consuetudine coi classici biti domač s klasiki - prammatica f
1. pravo pragmatična sankcija
2. navada, (pravni) običaj, uzus:
essere di prammatica biti običajno, biti uzus - rito m
1. obred
2. relig. obred; ritual; bogoslužje, liturgija:
il rito del battesimo krstni obred
rito ambrosiano ambrozijansko bogoslužje
celebrare il rito nuziale poročiti, obhajati poročni obred
3. običaj, navada; ceremonija:
il rito dei doni natalizi običaj božičnega obdarovanja:
di rito običajen
è di rito che po navadi, navada je, da
piatto di rito (obvezna) praznična jed
sposarsi con rito civile poročiti se civilno
4. pravo procedura, postopek:
rito civile, penale civilni, kazenski postopek
eccezione di rito proceduralni ugovor - tradizione f
1. izročilo, tradicija; navada, običaj; ekst. ustaljena navada:
tradizione orale ustno izročilo
conoscere, sapere per tradizione kaj vedeti iz izročila
rompere la tradizione prekiniti tradicijo
2. pog. navada
3. pravo tradicija; predaja, izročitev v last - usanza f
1. navada, običaj, šega:
l'usanza dell'albero di Natale šega božične jelke
2. navada, način; uzanca:
all'usanza po:
cucinare all'usanza cinese kuhati po kitajsko, na kitajski način
attenersi alle usanze del paese držati se navad nekega kraja
PREGOVORI: paese che vai usanza che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev - uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza - esumare v. tr. (pres. esumo)
1. izkopati, ekshumirati
2. pren. iztrgati pozabi:
esumare un'antica usanza obnoviti starinski običaj - obnávljati (-am) | obnovíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. rinnovare, rimettere a nuovo; restaurare; ristrutturare; ripristinare:
obnavljati hišo rimettere a nuovo la casa
obnoviti stavbo ripristinare un edificio
2. ristabilire, riprendere; riallacciare; ripristinare; risuscitare:
obnoviti prijateljstvo riallacciare i legami di amicizia
obnoviti pogajanja riprendere le trattative
obnoviti (oživiti)
običaj risuscitare un'usanza
3. rievocare, rivivere; šol. ripassare, ripetere:
obnavljati spomine rievocare i ricordi
obnavljati učno snov ripassare la materia
B) obnávljati se (-am se) | obnovíti se (-ím se) imperf., perf. refl. rinnovarsi; ricrescere - oživíti (-ím) | ožívljati (-am) perf., imperf. tr.
1. risuscitare, rianimare:
oživiti običaj risuscitare un'usanza
2. ravvivare, risvegliare, animare:
nenehen vrvež oživlje ulice un continuo viavai anima le strade
3. ridare vita, vivacità (a) - práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica - risuscitare
A) v. tr. (pres. risuscito)
1. oživiti, oživljati; priklicati v življenje; prebuditi, prebujati (od mrtvih)
2. pren. obnoviti, obnavljati; oživiti, oživljati, obuditi, obujati; ponovno uvesti, uvajati v rabo:
risuscitare un'usanza oživiti običaj
risuscitare un vocabolo oživiti besedo
B) v. intr.
1. vstati (od mrtvih); prebuditi, prebujati se; oživeti
2. pren. opomoči si - sparire v. intr. (pres. sparisco)
1. izginiti, izginjati (tudi pren.):
la macchia è sparita madež je izginil
sparire dalla faccia della terra izginiti z obličja sveta
far sparire qcs. zmakniti kaj
2. zamreti, zamirati; umreti, umirati:
un'usanza che è ormai sparita običaj, ki ga ni več
far sparire qcn. odstraniti koga
/ 1
Število zadetkov: 13