Zadetki iskanja
- obdáti (-dám) perf. glej obdajati | obdati
- attorniare
A) v. tr. (pres. attornio)
1. obdati, obkrožiti, obstopiti, obkoliti:
lo attorniarono per festeggiarlo obstopili so ga, da bi ga pozdravili
la casa fu attorniata dalla polizia hišo je obkolila policija
2. pren. premamiti, omrežiti:
non lasciarti attorniare dalle sue promesse ne pusti se premamiti njegovim obljubam
B) ➞ attorniarsi v. rifl. (pres. mi attornio) obdati, obdajati se:
ama attorniarsi di ammiratori rad se obdaja z občudovalci - cerchiare v. tr. (pres. cerchio)
1. obroče nabijati
2. obdati, obkrožiti, obkrožati:
cerchiare la città di mura obdati mesto z obzidjem - cingere*
A) v. tr. (pres. cingo)
1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati
2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti
B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati - cinghiare v. tr. (pres. cinghio)
1. redko opasati, s pasom stisniti
2. knjižno obdati, obdajati; obkoliti, obkoljevati
3. pog. s pasom pretepati - circondare
A) v. tr. (pres. circondo) obdati, obdajati
B) ➞ circondarsi v. rifl. (pres. mi circondo) obdati se:
circondarsi di amici obdati se s prijatelji - circonfondere* v. tr. (pres. circonfondo) knjižno obdati, obdajati; obliti, oblivati; prežemati
- contornare
A) v. tr. (pres. contorno) obdati; obrobiti
B) ➞ contornarsi v. rifl. (pres. mi contorno) obdajati se - coronare
A) v. tr. (pres. corono)
1. kronati; ovenčati
2. ekst. obdati, obdajati; obkrožiti, obkrožati:
alte montagne coronano la vallata visoke gore obdajajo dolino
3. ekst., pren. nagraditi, nagrajevati; poplačati:
i suoi sforzi sono stati coronati da successo njegov trud je bil poplačan
4. pren. okronati, dovršiti
B) ➞ coronarsi v. rifl. (pres. mi corono) okronati se; ovenčati se - incapsulare v. tr. (pres. incapsulo)
1. prevleči, obdati (s kapsulo); s krono pokriti zob
2. zapreti, zapirati (z zamaškom) - affossare
A) v. tr. (pres. affōsso)
1. izkopati jarek:
affossare i campi izkopati jarke na poljih
2. star. obdati z jarkom:
affossare un castello obdati grad z jarkom
3. izbrazdati, delati udrtine:
carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice
4. pren. pokopati, likvidirati:
affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog
B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte - assiepare
A) v. tr. (pres. assiēpo) knjižno ograditi, obdati z živo mejo
B) ➞ assieparsi v. rifl. (pres. mi assiēpo) zgrinjati se, zbirati se (okoli):
la folla si assiepava intorno al vincitore množica se je zgrinjala okoli zmagovalca
la gente si assiepa lungo la strada ljudje se zbirajo ob cesti - cintare v. tr. (pres. cinto) z zidom obdati; ograditi
- retinare v. tr. (pres. retino)
1. obda(ja)ti z mrežo, žično oviro
2. tehn. mrežiti:
retinare il vetro mrežiti steklo
3. tisk rastrirati - ricingere* v. tr. (pres. ricingo) ponovno obdati, obdajati
- vallare
A) v. tr. (pres. vallo) obdati z okopom, z jarkom
B) agg. okopen, ki se nanaša na okop, jarek - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - obdájati (-am) | obdáti (-ám)
A) imperf., perf.
1. cingere, circondare; coronare:
srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata
2. rivestire, coprire:
oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
obdati stole s prevleko rivestire i sedili
3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza
4. colmare (di):
obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori
B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori - recingere* v. tr. (pres. recingo)
recingere con, di ograditi, ograjevati; opasati:
recingere la città di mura obdati mesto z obzidjem - zavésa (-e) f
1. cortina, tenda, tendaggio:
odgrniti zaveso tirare la tenda
prosojna, težka zavesa tendina trasparente, pesante
2. pren. velo:
pren. obdati se z zaveso skrivnosti circondarsi di un velo di segretezza
pren. odgrniti zaveso molka scoprire il velo di silenzio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. dimna zavesa cortina fumogena (tudi pren.)
železna zavesa (na oknih, vratih trgovine) saracinesca
polit. železna zavesa cortina di ferro
/ 1
Število zadetkov: 20