Franja

Zadetki iskanja

  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • contro

    A) prep.

    1. proti, zoper:
    fare qcs. contro voglia kaj narediti nerad, nejevoljno
    contro di (z osebnim zaimkom) proti:
    contro di me proti meni

    2. proti, nasproti, ob:
    ha battuto la testa contro la porta udaril je z glavo ob vrata
    mi veniva contro minaccioso približeval se mi je grozeče
    andare contro corrente pren. iti proti toku

    3. trgov. proti:
    contro pagamento proti plačilu
    contro ricevuta proti potrdilu (o prejemu)

    B) avv.

    1. proti:
    votare contro glasovati proti
    operare contro delovati sovražno

    2.
    di contro nasproti, vis-a-vis
    per contro nasprotno

    C) m invar.
    il pro e il contro razlogi za in proti
  • costeggiare v. tr. (pres. costeggio)

    1. pluti ob obali, vzdolž obale

    2. iti, hoditi vzdolž, ob:
    la strada costeggia il bosco cesta gre ob gozdu
  • diētro

    A) avv. zadaj

    B) prep.

    1. za:
    tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
    stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
    gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
    andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
    stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
    correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
    lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
    nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

    2. za, po:
    le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

    3. pisarn. na podlagi; ob; po:
    dietro domanda na podlagi prošnje
    dietro pagamento po plačilu
    dietro consegna po povzetju
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
  • sottobordo avv. navt. ob, ob bok, ob boku (ladje, plovila):
    portarsi sottobordo zapluti, postaviti se ob bok
  • spingere*

    A) v. tr. (pres. spingo)

    1. potisniti, potiskati; pritisniti, pritiskati; poriniti, porivati:
    spingere avanti porivati, potiskati naprej
    spingere dentro potiskati v, noter
    spingere fuori potiskati ven
    spingere indietro potiskati nazaj

    2. pren. upreti, upirati (pogled)

    3. pren. priganjati

    4. absol. poriniti, porivati se; prerivati se

    B) v. intr. pritisniti, pritiskati na, ob

    C) ➞ spingersi v. rifl. (pres. mi spingo)

    1. prodreti, prodirati; iti

    2. pren. drzniti si
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim
  • addōsso

    A) avv.

    1. na sebi, na hrbtu:
    avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
    levarsi i panni d'addosso sleči se
    levarsi uno d'addosso znebiti se koga
    avere la sfortuna addosso imeti smolo
    tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

    2. pren. na sebi:
    avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
    avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
    avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

    3. na grbi, v breme:
    ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

    B) prep.

    1. blizu, tik ob:
    le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

    2. na, nad:
    dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
    mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
    mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
    piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
    stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
    tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)
  • affiancare v. tr. (pres. affianco)

    1. postaviti ob bok, poleg, nastaviti poleg:
    gli fu affiancato un altro impiegato poleg njega so nastavili še drugega uslužbenca

    2. pren. podpirati, pomagati, stati ob strani:
    lo affiancavano tutti gli amici vsi prijatelji so mu stali ob strani
  • ammattire v. intr. (pres. ammattisco)

    1. ponoreti, zblazneti, biti ob pamet

    2. razbijati si glavo, truditi se zaman:
    questo problema mi fa ammattire ta problem me spravlja ob pamet
  • appioppare v. tr. (pres. appiōppo)

    1. vezati trto ob topole

    2. zasaditi s trto

    3. pog. primazati:
    appioppare uno schiaffo primazati zaušnico

    4. vzdeti, dati, naprtiti (kaj nevšečnega):
    appioppare denaro falso podtakniti ponarejen denar
  • bonaccia f

    1. popolnoma mirno morje ob brezvetrju, brezvetrje, bonaca:
    mare in bonaccia morje v bonaci

    2. pren. mir
  • cabotare v. intr. (pres. cabōto) navt. pluti ob obali
  • compromettere*

    A) v. tr. (pres. comprometto)

    1. spraviti v nevarnost, v zadrego; ogroziti, ogrožati:
    compromettere la riuscita di un'impresa ogroziti uspeh podjetja

    2. kompromitirati, ob dober glas spraviti

    3. pravo zaupati arbitraži:
    compromettere una controversia zaupati arbitraži rešitev spora

    B) ➞ compromettersi v. rifl. (pres. mi comprometto) kompromitirati se:
    legandosi a quell'uomo si è compromessa z zvezo s tistim moškim se je kompromitirala
  • controindicare v. tr. (pres. controindico)

    1. med. kontraindicirati

    2. označiti, komentirati ob robu
  • controindicazione f

    1. kontraindikacija

    2. beležka ob robu
  • dallato avv. od strani; ob strani
  • discreditare

    A) v. tr. (pres. discredito) knjižno spraviti koga na slab glas, vzeti komu dober glas, ugled; diskreditirati

    B) ➞ discreditarsi v. rifl. (pres. mi discredito) izgubiti zaupanje, priti ob dober glas; kompromitirati se
  • disonorare

    A) v. tr. (pres. disonoro)

    1. onečastiti, osramotiti

    2. zapeljati; posiliti

    3. ne plačati, ne spoštovati (obveznosti)

    B) ➞ disonorarsi v. rifl. (pres. mi disonoro) osramotiti se; biti ob čast
Število zadetkov: 394