ošáben (-bna -o) adj.
1. superbo, orgoglioso, altero, borioso, altezzoso, burbanzoso, presuntuoso; supponente:
ošaben izraz piglio altezzoso
knjiž. ošaben obraz mutria
biti ošaben fare il sufficiente, il supponente
2. pren. superbo, sfarzoso:
ošabno poslopje un palazzo superbo
Zadetki iskanja
- altezzoso agg. ošaben, ohol:
piglio altezzoso ošaben izraz, ošabna kretnja
fare altezzoso oholo obnašanje - borioso agg. nadut, ošaben, bahav
- burbanzoso agg. ošaben, nadut
- fumoso agg.
1. kadeč se; zadimljen:
stanza fumosa zadimljena soba
2. pren. nejasen, meglen, zapleten, izumetničen, neosnovan, nestvaren, v oblakih:
stile fumoso izumetničen slog
progetti fumosi načrti v oblakih
3. pren. nadut, ošaben, napihnjen:
carattere fumoso ošaben značaj - inorgoglire
A) v. tr. (pres. inorgoglisco) (insuperbire) navdati s ponosom; narediti, delati ponosnega
B) ➞ inorgoglire, inorgoglirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inorgoglisco) postajati ponosen, ošaben - inorgoglito agg. ponosen, ošaben
- muffoso agg. toskansko ošaben
- oltracotante agg. knjižno ošaben, ohol; predrzen, aroganten
- orgoglioso agg.
1. ponosen:
essere orgoglioso (di) biti ponosen (na)
2. ošaben, ohol, nadut - presuntuoso
A) agg. domišljav, ošaben, ohol, nadut
B) m (f -sa) domišljavec, domišljavka; ošabnež, ošabnica; nadutež - sdegnoso agg.
1. prezirljiv, omalovažujoč
2. ošaben, odljuden - spagnolesco agg. (m pl. -chi) slabš.
1. španski
2. bahav, ošaben - supponente agg. ponosen, ohol; nadut, ošaben
- ventoso agg.
1. vetroven
2. izpostavljen vetru
3. pren. prazen, napihnjen; ošaben - innalzare
A) v. tr. (pres. innalzo)
1. dvigniti, dvigati; povzdigniti (tudi pren.):
innalzare la voce povzdigniti glas
2. postaviti, postavljati:
innalzare un monumento postaviti spomenik
3. pren. povzdigniti, povzdigovati; oplemenititi:
innalzare qcn. al trono, al pontificato postaviti koga na prestol, povzdigniti koga v papeža
B) ➞ innalzarsi v. rifl. (pres. mi innalzo)
1. dvigniti, dvigati se; vzpeti, vzpenjati se (tudi pren.)
2. pren. postati ošaben; prevladati - insuperbire
A) v. tr. (pres. insuperbisco) navdati z ošabnostjo
B) ➞ insuperbire, insuperbirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ insuperbisco) postati ošaben - mutria f srdit, ošaben obraz
- cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)
1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu
2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!
3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi
4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška
5. (pl. -ni) roženina
6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja
7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog
8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali - orgoglio m
1. ošabnost, nadutost, oholost:
essere pieno d'orgoglio biti zelo ošaben
2. ponos