Franja

Zadetki iskanja

  • nízko adv. basso; (globoko) profondamente; ipo-:
    nizko kaloričen ipocalorico
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto facilmente inciampa
  • arrandellare v. tr. (pres. arrandēllo)

    1. tepsti, tolči s krepelcem

    2. pren. toskansko prodati za smešno nizko ceno

    3. star. vreči stran
  • bassamente avv.

    1. podlo, nizko, nizkotno

    2. tiho, potihoma
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • ipocalōrico agg. (m pl. -ci) nizko kaloričen
  • precipitevolissimevolmente avv. šalj. strmoglavo; globoko, nizko:
    PREGOVORI: chi troppo in alto sale, cade sovente precipitevolissimevolmente preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • terraiōlo agg. nizko leteč (ptič)
  • tomba f

    1. grob, grobnica:
    tomba di famiglia družinski grob, grobnica
    dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
    silenzio di tomba tiho kot v grobu
    avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
    essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

    2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor
  • cilindrata f

    1. gibna prostornina, kubatura:
    vetture di piccola, media, grossa cilindrata vozila z nizko, srednjo, visoko kubaturo

    2. avto pog. avto:
    ha la passione delle grosse cilindrate nor je na močne avtomobile
  • čêlo (-a) n

    1. anat. fronte; pren. faccia:
    gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
    nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
    voj. s čelom levo! front'a sinist!

    2. (sprednji del skupine) testa; testata:
    biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di

    3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)

    4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)

    5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    um. nadvratno čelo timpano
    geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio
  • fronte

    A) f

    1. čelo:
    fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

    2. glava:
    fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

    3. obraz, obličje, videz:
    gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
    a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
    a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
    a fronte a fronte iz oči v oči
    dietro front! na levo krog!

    4. primerjava:
    mettere a fronte due testimoni soočiti priči
    a fronte v primerjavi
    stare, essere di fronte biti nasproti
    testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
    nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

    5. prednja stran, pročelje:
    fronte di un edificio pročelje stavbe
    fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

    B) m

    1. fronta:
    andare al fronte iti na fronto
    aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
    far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
    far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
    far fronte agli impegni biti kos nalogam

    2. polit. fronta:
    fronte popolare ljudska fronta

    3. meteor. fronta:
    fronte caldo, freddo topla, hladna fronta
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pritlíčje (-a) n pianterreno, pianoterra:
    nizko pritličje pianoterra rialzato
    visoko pritličje mezzanino
  • prodájati (-am) | prodáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
    prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
    prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
    drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
    prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
    prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
    prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
    prodajati na debelo vendere all'ingrosso
    prodajati z izgubo vendere in perdita
    prodajati nazaj retrovendere
    prodajati s popustom scontare
    prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
    jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
    prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
    prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
    jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto

    2. pren.
    prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
    prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
    prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
    prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
    prodajati laži (lagati) mentire
    prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
    prodajati zijala starsene ozioso a guardare
    kožo drago prodati vendere cara la pelle
    prodati svojo čast vendere il proprio onore
    ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
    še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
    prodati koga sovražniku tradire qcn.
    prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
    bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
    kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
    toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire

    B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.

    1. vendersi

    2. prostituirsi
  • quōta f

    1. kvota, vsota, znesek:
    quota abbonamento abonma, predplačilo
    quota di ammortamento ekon. amortizacijska kvota; ekon.
    quota di partecipazione (družabniški) delež, participacija

    2. kota, nadmorska višina; aero višina:
    volare a bassa, alta quota leteti nizko, visoko
    perdere quota spuščati se, padati (tudi pren.)

    3. šport kotiranje (pri konjskih stavah)
  • ricadere* v. intr. (pres. ricado)

    1. spet pasti, padati (tudi pren.); zabresti:
    ricadere in basso pren. pasti v revšcino, nizko pasti
    ricadere nell'errore ponovno se motiti, grešiti
    ricadere nella malattia ponovno zboleti

    2. pasti, padati (obleka, zavesa)
  • scēndere*

    A) v. intr. (pres. scēndo)

    1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
    scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
    scendere da cavallo razjahati
    scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
    scendere a terra izkrcati se
    scendere dal treno stopiti z vlaka
    la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

    2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

    3. nastaniti se:
    scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

    4.
    scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
    scendere in piazza demonstrirati

    5.
    scendere in basso pren. pasti nizko
    scendere nella stima izgubiti spoštovanje
    scendere al cuore ganiti
    scendere a patti, a più miti consigli popustiti

    6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
    scende la notte spušča se noč, noči se
    i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
    la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
    i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

    7. šport
    scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

    B) v. tr.

    1. spustiti, spuščati se; iti dol:
    scendere le scale iti dol po stopnicah

    2. nareč. spustiti, spuščati
  • sfuggēnte agg.

    1. bežen

    2. pren. dvoumen:
    sorriso sfuggente dvoumen nasmeh

    3. nizek:
    fronte sfuggente nizko čelo