-
nihčè (-èta) m, n uomo, individuo insignificante
-
nihčè (nikógar) pron. nessuno, (v nikalnih stavkih) alcuno; knjiž. veruno
-
alcuno
A) agg.
1. pl. neki, nekaj:
sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel
2. sing. redko neki
3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
senza difficoltà alcuna brez vsake težave
B) pron.
1. pl. nekateri:
alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano
2. sing. redko nekdo
3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
-
chicchessia pron. m, f (le sing.)
1. kdorsibodi, kdorkoli; vsakdo
2. nihče (v nikalnih stavkih):
non lasciar entrare chicchessia nikogar ne pusti noter
-
nessuno
A) agg.
1. noben:
non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim
2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč
B) pron.
1. nihče:
nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
figli di nessuno najdenčki
terra di nessuno nikogaršnja zemlja
2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?
C) m (le sing.) niče:
crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče
-
niuno agg.; pron. knjižno noben; nihče
-
nullo
A) agg.
1. ničen, neveljaven:
scheda elettorale nulla neveljavna glasovnica
la sentenza è stata dichiarata nulla sodba je bila razveljavljena
2. šport
match nullo srečanje neodločeno
B) agg. knjižno noben
C) pron. knjižno nihče
-
veruno
A) agg. knjižno noben
B) pron. knjižno nihče
-
insuperato agg. nepremagan; ki ga ni nihče prekosil; neprekoračen
-
alitare v. intr. (pres. alito)
1. dihati; pihljati; (z nikalnico) pisniti, črhniti:
il vento alitava tra le foglie veter je pihljal med listjem
nessuno alitava nihče ni pisnil
2. pren. knjižno veti
-
altri pron. invar.
1. kdo drug:
altri dirà kdo drug bi dejal
non altri che nihče (drug) razen, samo
non c'è altri che lui che possa farcela nikomur razen njemu ne bo uspelo, samo njemu bo uspelo
2. (ne)kdo:
non vorrei che altri mi fraintendesse ne bi hotel, da bi me kdo napak razumel
taluno, qualcuno... altri ta... oni:
taluno dice una cosa, altri un'altra ta pravi nekaj, oni nekaj drugega
-
assicurare
A) v. tr. (pres. assicuro)
1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo
2. varovati, ščititi:
assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje
3. pritrditi, pričvrstiti:
assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga
4. pravo zavarovati:
assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru
B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)
1. prepričati se:
assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje
2. pravo zavarovati se
-
avvantaggiare
A) v. tr. (pres. avvantaggio)
1. koristiti; dati prednost:
avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti
2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo
B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)
1. imeti korist, okoristiti se:
nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi
2. pridobiti (čas, prostor):
lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago
3. prekositi, prekašati:
avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece
-
braníti (-im)
A) imperf.
1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza
2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore
3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene
4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero
5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta
B) braníti se (-im se) imperf. refl.
1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori
2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
-
čudíti se (-im se)
A) imperf. refl. ➞ začuditi se
1.
čuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi di
2. ammirare qcs.
B) čudíti, čúditi (-im) imperf. tr. meravigliare, sorprendere:
čudi me, da tega ni še nihče opazil mi meraviglia che non se ne sia accorto ancora nessuno
-
čúdo1 (-a, -esa) n
1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene
2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo
3. (izreden dosežek) prodigio:
čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna
4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa
5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore
6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
(v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie
-
da konj.
1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi
2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto
3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti
4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare
5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente
6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra
7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso
8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse
9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici
10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene
-
diētro
A) avv. zadaj
B) prep.
1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju
-
doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.
1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa
2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico
3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
doseči uspeh riuscire
doseči zmago vincere
doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica
4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
doseči visoko starost raggiungere una veneranda età
5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
šport. doseči zadetek segnare
-
fronte
A) f
1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza
2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!
3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!
4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim
5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika
B) m
1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam
2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta
3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta