Franja

Zadetki iskanja

  • nemogóče adv.

    1. male:
    nemogoče se vesti comportarsi male

    2. (v povedni rabi) impossibile, non possibile:
    v takih razmerah je nemogoče delati in queste condizioni è impossibile lavorare

    3. (v medmetni rabi za izražanje zanikanja, presenečenja) impossibile:
    boš prišel jutri? Nemogoče domani vieni? Impossibile
    za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče! il libro gli ha fruttato il primo premio. Impossibile!
  • illusoriamente avv.

    1. iluzorno

    2. nemogoče, neverjetno
  • impossibile

    A) agg.

    1. nemogoč; nedopusten; neuresničljiv:
    non è impossibile ni izključeno

    2. ekst. zanič, obupen, neznosen:
    cibo impossibile zanič hrana
    carattere impossibile neznosen značaj

    3. mat.
    equazione impossibile nemogoča, protislovna enačba

    B) m nemogoče:
    tentare l'impossibile poskusiti prav vse
  • arrampicarsi v. rifl. (pres. mi arrampico) plezati, vzpeti, vzpenjati se:
    arrampicarsi sui vetri, sugli specchi pren. skušati doseči, dokazati nemogoče
  • assolutamente avv.

    1. absolutno, nujno, vsekakor, sploh:
    bisogna assolutamente farlo to je treba nujno storiti
    non intendevo assolutamente dire una cosa simile sploh nisem mislil reči česa takega

    2. absolutistično:
    governare assolutamente absolutistično vladati

    3. (s pridevnikom za podkrepitev pomena) docela, povsem, popolnoma, sploh:
    è assolutamente improbabile che venga oggi povsem nemogoče je, da bi prišel danes
  • cane1

    A) m

    1. zool. pes (Canis canis):
    cane da guardia pes čuvaj
    cane da caccia lovski pes
    cane lupo volčjak
    cane poliziotto policijski pes
    cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
    cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
    menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
    stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
    lavorare da cane garati kot črna živina
    vita da cane pren. pasje življenje
    cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
    non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
    sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
    raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
    voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
    solo come un cane sam kakor volk v hosti
    cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

    2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
    cane grosso velika živina

    3. pren. slab igralec, slab pevec

    4. pren. slabš. pes:
    tacete cani! molčite, psi!
    figlio di cane pasji sin

    5. voj. petelin

    6. astr.
    Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
    cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
    cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

    B) agg. invar.

    1. pog. slab, podel:
    mondo cane! prekleto!

    2. pog. hud:
    freddo cane hud mraz
  • cavare v. tr. (pres. cavo)

    1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
    cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
    cavare un dente izdreti zob
    cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
    cavare sangue puščati kri:
    cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
    cavare di testa zbiti iz glave
    non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
    cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
    cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati

    2. sneti, snemati (tudi pren.):
    cavare la giacca sleči suknjič
    cavare le scarpe sezuti čevlje
    cavare le macchie odstraniti madeže
    cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
    cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
    cavarsela pren. znajti se; odnesti jo
  • chiōdo m

    1. žebelj:
    essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
    attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
    roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
    dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

    2. alpin. klin

    3.
    chiodo di garofano nageljnova žbica

    4. med. zbodljaj, ostra bolečina

    5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
    togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

    6. pren. pog. dolg, kreda:
    comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
    piantare un chiodo zadolžiti se
    levare un chiodo izplačati dolg
    PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija
  • gamba f

    1. anat. noga:
    le gambe del cavallo konjske noge
    raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
    avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
    avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
    rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
    essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
    un medico in gamba dober zdravnik
    fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
    distendere, tirare le gambe pren. umreti
    darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
    andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
    mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
    mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
    cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
    prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
    starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
    ha due gambe stupende ima čudovite noge

    2. noga (predmeta):
    le gambe del letto posteljne noge

    3. hlačnica

    4. pokončna črta
  • inventare v. tr. (pres. invēnto)

    1. iznajti; izumiti, izumljati:
    inventare l'ombrello šalj. iznajti smodnik, odkriti Ameriko

    2. izmisliti, zmišljevati si:
    inventarne di tutti i colori zmišljevati si nemogoče stvari
    inventare qcs. di sana pianta pren. iz trte izviti
  • luna f

    1. mesec, luna:
    luna nuova mlaj
    luna piena ščip, polna luna
    mezza luna polmesec
    abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
    con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
    volere la luna pren. zahtevati nemogoče

    2. mesec:
    luna di miele pren. medeni tedni
    avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen

    3. igre mond (pri taroku)
    PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • načín (-a) m modo, maniera; modalità:
    analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
    ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
    ameriški način življenja stile di vita americano
    slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
    na noben način in nessun modo
    na vsak način in, ad ogni modo
    na nek način in un certo senso
    gastr. na ... način all'usanza, alla
    na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
    to ni način non è così che si fa, così non si fa
    na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
    truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
    gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
    lingv. glagolski način diatesi, forma
    trpni, tvorni način forma passiva, attiva
    prislovno določilo načina complemento di modo
    muz. tonovski način tonalità, tono, modo
    durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
    strojn. način delovanja regime
    način izražanja lit. periodare; lingv. tono
    način mišljenja modo di pensare; mentalità
    obl. način oblačenja foggia, tono
    lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
    pren. način življenja treno di vita
  • poskúsiti (-im) | poskúšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. provare, tentare, cercare di:
    poskusiti odpreti vrata cercare di aprire la porta
    poskusiti nemogoče tentare l'impossibile

    2. (narediti, delati kaj, da se ugotovi ustreznost) provare:
    voda ni mrzla, kar poskusi l'acqua non è fredda: prova

    3. (narediti, delati, da se ugotovijo bistvene lastnosti) sperimentare:
    poskusiti zdravilo na ljudeh sperimentare il farmaco sulla gente
    pren. poskusiti srečo tentare la fortuna
    poskusiti še ni greh tentare, provare non nuoce
    marsikaj poskusiti v življenju avere alle spalle una vita travagliata

    B) poskúsiti se (-im se) | poskúšati se (-am se) perf., imperf., refl. provarsi, cimentarsi in; misurarsi:
    poskušati se v pisanju cimentarsi nella scrittura, nel racconto
  • rapa f

    1. bot. repa (Brassica rapa)
    broccoli, cime di rapa repne cime
    valere una rapa ne veljati nič
    voler cavare sangue da una rapa pren. zahtevati nemogoče

    2. šalj. plešasta glava; na balin obrita glava

    3. pren. tepec, bedak
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • zahtévati (-am) imperf., perf.

    1. chiedere, richiedere; esigere, pretendere, reclamare, rivendicare:
    zahtevati primerno ceno chiedere un prezzo equo
    zahtevati odgovor esigere una risposta
    zahtevati svoje pravice reclamare i propri diritti
    zahtevati državljanske pravice rivendicare i diritti civili

    2. volere, richiedere; implicare:
    delo, ki zahteva veliko pozornost un lavoro che richiede la massima attenzione
    raziskava bo zahtevala veliko dela in časa una ricerca che richiederà molto lavoro e molto tempo
    gradnja ceste zahteva velike stroške la costruzione della strada implica forti spese
    nesreča je zahtevala deset smrtnih žrtev la disgrazia ha fatto dieci vittime
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zahtevati nemogoče volere l'impossibile, voler cavar sangue da una rapa
    muz. zahtevati ponovitev bissare
    jur. zahtevati povračilo ripetere; rivendicare
    vztrajno zahtevati razne ugodnosti postulare dei benefici
Število zadetkov: 17