Franja

Zadetki iskanja

  • accostare

    A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
    accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
    accostare una persona ogovoriti nekoga
    accostare le imposte pripreti oknice

    B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju

    C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)

    1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
    accostarsi al fuoco stopiti k ognju
    accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
    accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
    accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
    accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom

    2. biti podoben, soroden:
    un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro
  • afferrare

    A) v. tr. (pres. affērro)

    1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
    afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
    afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
    afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek

    2. razumeti, doumeti:
    afferrare un concetto razumeti pojem
    non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili

    B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
    afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora
  • ancorare

    A) v. tr. (pres. ancoro)

    1. usidrati, zasidrati

    2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
    ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
    ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli

    3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
    ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar

    B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)

    1. usidrati se, zasidrati se

    2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
    ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice
  • avanzo m

    1. ostanek:
    gli avanzi del pranzo ostanki kosila
    un avanzo di stoffa ostanek blaga
    gli avanzi di una civiltà ostanki neke kulture
    gli avanzi di una città ruševine, ostanki mesta
    gli avanzi mortali posmrtni ostanki
    avanzo di galera pren. malopridnež, obešenjak
    averne, essercene di avanzo imeti česa, biti česa na pretek
    di pane ce n'è d'avanzo kruha imamo, kruha je na pretek

    2. ekon. presežek, suficit

    3. mat. ostanek:
    il 3 nel 10 sta 3 volte con l'avanzo di 1 3 v 10 gre trikrat, ostane 1
  • avvocato m

    1. odvetnik, advokat:
    parlare come un avvocato govoriti kot strgan dohtar
    avvocato delle cause perse šalj. zakoten pravdač, kdor zagovarja nevzdržne trditve

    2. branilec, zagovornik:
    avvocato di un'idea zagovornik neke ideje
  • categoriale agg.

    1. filoz. kategorialen

    2. kategorijski

    3. ekst. ki se nanaša na skupino, vrsto, razred:
    interessi categoriali interesi neke skupine; cehovski interesi
  • fondatore m (f -trice) ustanovitelj, utemeljitelj, začetnik:
    fondatore di una città ustanovitelj mesta
    fondatore di una scienza utemeljitelj neke vede
    soci fondatori ekon. ustanovni člani, ustanovni družbeniki, ustanovitelji
  • gettare

    A) v. tr. (pres. gētto)

    1. vreči, metati:
    gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
    gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
    gettare le armi odvreči orožje, predati se
    gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
    gettare i dadi kockati (tudi pren.);
    gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    gettare il denaro pren. razmetavati denar
    gettare all'aria una stanza razmetati sobo
    gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
    gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
    gettare via vreči proč
    la fontana getta vodnjak brizga vodo
    il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
    gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
    gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

    2. položiti, zgraditi, postaviti:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
    gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
    gettare un ponte zgraditi most

    3. uliti (kip)

    4. prinesti, prinašati, navreči:
    le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

    B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

    1. vreči se, pognati se, planiti:
    gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
    gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
    gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

    2. izlivati se:
    il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje
  • izbíjati (-am) | izbíti (-íjem) imperf., perf.

    1. levare, cavare, strappare (di mano); scacciare (tudi ekst.);
    izbijati nekomu neke misli iz glave levare a uno di testa certe idee

    2. (pojaviti, pojavljati se) manifestarsi, venire alla luce

    3. šport. bocciare
    PREGOVORI:
    klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo
  • limite

    A) m

    1. meja, ovira:
    limite insuperabile nepremostljiva ovira
    limite delle nevi persistenti meja večnega snega
    limite di carico največji dovoljeni tovor
    limite di velocità avto najvišja dovoljena hitrost
    limite di sosta avto omejeno ustavljanje

    2. skrajna meja:
    pensionato per raggiunti limiti d'età starostno upokojen
    entro certi limiti do neke mere
    al limite v skrajnem primeru

    3. mat. limita

    B) agg. invar. pren. skrajen:
    caso limite skrajen primer
  • materiálen (-lna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na materijo) della materia, materiale; materico:
    duhovni in materialni svet il mondo materiale e il mondo spirituale

    2. (nanašajoč se na material) materiale

    3. (nanašajoč se na proizvodna sredstva) materiale:
    materialna razvitost neke družbe lo sviluppo materiale di una società

    4. (nanašajoč se na denarna sredtsva) materiale:
    materialne koristi vantaggi materiali
    materialna pomoč aiuti materiali
    materialna proizvodnja produzione materiale
    ekon. materialni stroški spese materiali, costo del materiale
    materialno knjigovodstvo contabilità
    materialno pravo teoria del diritto materiale
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • méra (-e) f

    1. misura:
    časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

    2. (priprava za merjenje) misura:
    kontrolirati mere controllare, verificare le misure
    Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

    3. (razsežnost) misura; taglia:
    vzeti mero prendere le misure
    po meri su misura

    4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

    5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
    (ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
    čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
    delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

    6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
    v koliki meri in quale misura
    v polni meri completamente, del tutto
    v veliki meri prevalentemete, perlopiù
    do neke, do določene mere fino a un certo punto
    zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

    7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
    varnostne mere misure di sicurezza

    8. lit. metro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
    krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
    mera je polna la misura è colma
    imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
    imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
    ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
    ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
    mat. kotna mera unità di misura degli angoli
    največja skupna mera massimo comun divisore
    notranja mera misura interna
    ekon. obrestna mera tasso d'interesse
    profitna mera saggio dei profitti
  • naj1 členek

    1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
    naj bo po tvojem sia come vuoi tu

    2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
    kaj naj naredim? che fare?
    ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

    3. (za izražanje nujnosti) ○:
    naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
    to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

    4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
    skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

    5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
    politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

    6. (za izražanje namena) ○:
    ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

    7. (za izražanje dvomov) ○:
    ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri
  • opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. definire:
    opredeliti pojem definire un concetto

    2. definire, stabilire, fissare:
    z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività

    3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
    opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo

    4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
    opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema

    5. determinare

    B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
    opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
    opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
    opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn.
  • oprijémati (-am) | oprijéti (oprímem)

    A) imperf., perf. stringere; abbracciare, aggrappare

    B) oprijémati se (-am se) | oprijéti se (oprímem se) imperf., perf. refl.

    1. aggrapparsi (a); afferrarsi; abbrancarsi; appendersi, appigliarsi:
    oprijeti se debla aggrapparsi al tronco
    oprijeti se neke iluzije afferrarsi a un'illusione
    oprijeti se kakršnekoli pretveze appigliarsi a qualunque pretesto

    2. aderire, avere una tenuta:
    obleka se oprijema telesa l'abito aderisce stretto al corpo
    kolesa se dobro oprijemajo ceste le ruote hanno una buona tenuta di strada

    3. darsi a, dedicarsi a:
    oprijeti se dela, učenja darsi al lavoro, allo studio
    pren. oprijeti se novih idej aderire a idee nuove, abbracciare le nuove idee
    pren. oprijemati se vsake bilke aggrapparsi a ogni fuscello, all'ultima speranza
  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • pójem (-jma) m

    1. concetto, idea, nozione:
    definirati kak pojem definire un concetto
    osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
    pojem časti il concetto dell'onore
    pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

    2. vocabolo, espressione, termine:
    slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

    3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
    njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

    4. filoz. concetto, nozione, idea:
    nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
    ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
    nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
    spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
    o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
    čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
    strateški pojmi le concezioni strategiche
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • potenciál (-a) m potenziale; fiz. potenziale:
    vojaški potencial potenziale militare
    industrijski, gospodarski, energetski potencial potenziale industriale, economico, energetico
    atomski potencial neke države il potenziale nucleare di uno stato