Franja

Zadetki iskanja

  • naráva (-e) f

    1. natura:
    zakoni narave le leggi della natura
    človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
    neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
    divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
    ljubitelj narave amante della natura

    2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
    prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
    vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

    3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
    po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
    mirna narava un temperamento calmo

    4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
    biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. plačati v naravi pagare in natura
    filozofija narave filosofia della natura
    šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
    v naravi, po naravnem redu in natura
    filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
    um. upodobitev po naravi disegno dal vero
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio
  • indole f značaj, nrav, narava (tudi pren.):
    indole mite, violenta blag, nasilen značaj
    per indole po naravi
  • natura f

    1. narava:
    i fenomeni della natura naravni pojavi
    in natura v naravi, po naravnem redu
    natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
    i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

    2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
    la natura dei metalli lastnost kovin
    la natura dell'uomo človeška narava
    una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
    è nella natura delle cose to je v naravi stvari
    mutare natura spremeniti se
    pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

    3. človek:
    la natura umana človeštvo, človeški rod

    4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

    5. trgov. natura, blago:
    pagare in natura plačati v naturi, z blagom

    6. umet.
    natura morta tihožitje
  • temperamento m

    1. ublažitev; brzdanje

    2. narava, nrav, čud, značaj:
    un temperamento calmo mirna narava

    3. absol. močen, samostojen značaj, temperament:
    attore senza temperamento netemperamenten igralec
  • univērso

    A) agg. knjižno ves, celoten, vesoljen:
    l'universo mondo ves svet

    B) m

    1. vesolje, vsemirje, univerzum, kozmos:
    universo galattico, sidereo astr. galaktično, zvezdno vesolje

    2. ekst. narava, stvarstvo

    3. svet (tudi pren.); ekst. človeštvo:
    l'universo dell'infanzia otroški svet
    credersi il padrone dell'universo pog. šalj. ukazovati vsem
    pare che crolli, venga giù l'universo (grmi, pada, dežuje) kot da bi se svet podiral
  • vero

    A) agg.

    1. resničen, pravi

    2. pravi, točen:
    chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

    3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
    com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
    fosse vero! ko bi bilo res!
    non mi par vero ne morem verjeti
    non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
    tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

    4. pravi, pristen:
    vero oro pravo zlato

    5. pren. pravi, iskren:
    vera amicizia pravo prijateljstvo
    un vero artista pravi umetnik

    B) m

    1. resnica:
    a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
    salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
    a dire, per dire il vero če naj bom iskren
    orologio che dice il vero točna ura
    essere nel vero ne motiti se
    non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

    2. umet. narava:
    disegno dal vero risba, upodobitev po naravi
  • volto m

    1. knjižno (viso) obraz:
    a volto aperto pren. odkrito
    avere la maschera al volto, sul volto pren. pretvarjati se
    cambiare in volto prebledeti, zardeti
    gettare qcs. in volto a qcn. komu kaj vreči v obraz, očitati

    2. pren. (zunanji) videz

    3. pren. obraz, bistvo, narava:
    mostrare il vero volto di qcn. pokazati svoj pravi obraz
  • teandria f relig. bogočloveška narava Kristusa
  • aborrire

    A) v. tr. (pres. aborrisco, abōrro) čutiti odpor, sovražiti, mrziti:
    la natura aborrisce il vuoto narava ne prenese praznine

    B) v. intr.
    aborrire da qcs. upirati se, gnusiti se, gabiti se:
    aborro dal sangue kri se mi upira
  • anárhičen (-čna -o) adj. anarchico; pren. anarchico, disordinato, ribelle:
    temu je vzrok njegova anarhična narava tutta colpa del suo carattere anarchico
  • avanturístičen (-čna -o) adj. (pustolovski) avventuroso, d'avventure, avventuristico:
    avanturistična narava spirito avventuroso
    avanturistični roman romanzo d'avventure
    avanturistična politika politica avventuristica
  • battagliēro agg. bojevit (tudi pren.):
    temperamento battagliero bojevita narava
  • bogočlovéški (-a -o) adj. rel. teandrico:
    bogočloveška narava Kristusa teandria
  • človéški (-a -o) adj.

    1. umano, dell'uomo:
    človeško telo il corpo umano
    človeška narava la natura umana
    človeški rod genere umano

    2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
    človeško ravnanje trattamento umano

    3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

    4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
    živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
    zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
    PREGOVORI:
    motiti se je človeško sbagliare è umano
  • čúten (-tna -o) adj.

    1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
    čutni organ organo dei sensi
    čutna zaznava percezione sensibile
    čutna narava natura sensibile
    anat. čutni živec nervo sensibile
    filoz. čutni svet mondo sensibile
    psih. čutna prevara illusione dei sensi

    2. sensuale, carnale:
    duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
    čutno poželenje appetito carnale
    čutne ustnice labbra sensuali
  • dotare v. tr. (pres. dōto)

    1. dati doto, oskrbeti z doto

    2. oskrbeti, obdariti (tudi pren.):
    natura l'ha dotata di bellezza e ingegno narava jo je obdarila z lepoto in pametjo
  • dvójen (-jna -o) numer.

    1. (dvakrat tolikšen) doppio:
    dvojni podplat doppia suola
    dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

    2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
    dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
    pejor. dvojna morala doppia morale
    pejor. dvojno življenje doppia vita
    dvojna brada doppio mento
    pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
    presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. dvojna številka numero doppio
    biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
    bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
    lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
    elektr. dvojna dioda bidiodo
    ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
    jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
    dvojni zakon bigamia
    kem. dvojna vez legame doppio
    mat. dvojni ulomek frazione doppia
    strojn. dvojni navoj doppia filettatura
    šport. dvojni skok salto doppio
    dvojni šah scacco doppio
    teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
    elektr. dvojna vtičnica spina multipla
  • felice agg.

    1. srečen:
    vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
    fare felice qcn. osrečiti koga
    sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
    temperamento felice srečna, vesela narava
    te felice! blagor tebi!

    2. radosten, vesel:
    l'età felice pren. otroštvo
    felice notte! lahko noč!

    3. pren. ugoden, uspešen:
    esito felice ugoden izid, srečen konec
    idea felice posrečena, koristna ideja
    parola felice zgovornost
    memoria felice odličen spomin
    avere la mano felice pren. imeti srečno roko
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • naturante agg.
    natura naturante narava stvarnica; relig. Bog stvarnik