Franja

Zadetki iskanja

  • napáčen (-čna -o) adj.

    1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
    napačen naglas accento sbagliato
    iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
    imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

    2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
    na pogled ni napačna a guardarla non è male
    fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
    ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
    obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
    prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
    pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
    pog. živeti v napačni veri sbagliare
    pren. napačen korak passo falso
    napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
    muz. napačen ton stonatura
    napačna dostava disguido
    napačna informacija disinformazione
    napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
    ekon. napačna investicija disinvestimento
    napačna nota stecca
    napačna poteza topica
    napačno (dvojno)
    zapisovanje besede dittografia
    ekon. napačno gospodarjenje diseconomia
  • errato agg. zmoten, zgrešen, napačen
  • errōneo agg. napačen, zmoten
  • falso agg.

    1. neresničen; napačen, netočen:
    passo falso napačen, nepremišljen, tvegan korak
    falsa partenza prehiter start

    2. dvoličen, hinavski, narejen, hlinjen:
    falsa modestia narejena skromnost

    3. ponarejen, lažen:
    oro falso ponarejeno zlato
    mettere qcn. sotto falsa luce obrekovati koga, prikazovati koga v slabi luči
  • inesatto1 agg. netočen; napačen
  • sbagliato agg.

    1. slabo narejen; zgrešen:
    mossa sbagliata zgrešena poteza

    2. napačen; zmoten
  • sbilēnco agg. (m pl. -chi) kriv, postrani; pren. slabo narejen, napačen, bedast:
    tavolo sbilenco miza, ki stoji postrani
    ragionamento sbilenco napačno sklepanje
  • scorrētto agg.

    1. nepravilen, napačen

    2. nepošten, neolikan; šport (falloso) grob:
    gioco scorretto groba igra

    3. neprimeren; nespodoben, razuzdan
  • stōrto

    A) agg.

    1. ukrivljen, kriv:
    gambe storte krive noge

    2. pren. napačen; izkrivljen

    B) avv. krivo; postrani:
    camminare storto hoditi postrani
    guardare storto pren. neprijazno gledati
  • surretizio agg. (m pl. -zi)

    1. pravo (namerno) zamolčan

    2. filoz. napačen, nasproten

    3. ekst. zakrit, skriven
  • vizioso

    A) agg.

    1. pregrešen

    2. pokvarjen

    3. ekst. nepravilen, napačen; netočen:
    circolo vizioso pren. začarani krog
    posizione viziosa del piede nepravilna lega stopala
    pronuncia viziosa napačna izgovarjava

    B) m (f -sa) pokvarjenec, perverznež
  • paralogismo m filoz. paralogizem, napačen sklep
  • sgrammaticato agg. slovnično napačen; poln slovničnih napak
  • sofisma m (pl. -mi)

    1. filoz. sofizem

    2. ekst. napačen sklep, varljiv dokaz, zavajajoča sodba
  • stonatura f

    1. neubrano petje, igranje; napačen ton, disonanca

    2. neprimernost, deplasiranost:
    il suo appunto è stato una stonatura njegova pripomba ni bila na mestu
  • disvio m (pl. -ii) redko (disguido):
    disvio postale napačen poštni naslov, napačna dostava
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • slóvnično adv. grammaticalmente:
    slovnično napačen sgrammaticato
  • vtís (-a) m

    1. impronta:
    vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili

    2. impressione; effetto:
    dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
    zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione

    3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
    okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono

    4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
    imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta

    5. impronta, tipo:
    vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
    s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
    pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
    narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
    šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica
  • zōppo

    A) agg.

    1. šepav, kruljav:
    a zoppo galletto pog. poskakujoč na eni nogi
    andare a piè zoppo poskakovati na eni nogi; pren. iti, napredovati počasi

    2. ekst. majav

    3. pren. šepav, šepast:
    rima zoppa šepava rima
    somma zoppa napačen seštevek; seštevek, ki se ne ujema

    B) m (f -pa) šepavec, šepavka
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. po slabi družbi rada glava boli
Število zadetkov: 20