Franja

Zadetki iskanja

  • namésto

    A) prep. invece di; invece che; in vece:
    napisati pismo namesto matere scrivere una lettera invece della madre
    podpiši namesto mene firma in vece mia
    znesti se nad tovarišem namesto nad tekmecem sfogarsi sul compagno invece che sull'avversario

    B) konj. invece di:
    namesto da bi delal, postopa invece di lavorare va bighellonando
  • anziché cong.

    1. (piuttosto che) rajši kot

    2. (invece di) namesto:
    ho preso la corriera anziché il treno šel sem z avtobusom namesto z vlakom
  • anguichiomato, anguicrinito agg. knjižno kačjelas, ki ima namesto las kače
  • anzi

    A) cong.

    1. nasprotno, prej, kje pa:
    non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
    disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

    2. ali bolje, ali raje:
    ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

    3.
    anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

    4.
    anzi che no kar, precej; nekoliko:
    è vecchio anzi che no kar precej star je

    5. celo, kaj še (podkrepljeno):
    verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

    B) prep. knjižno pred:
    anzi sera pred večerom
    anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

    C) avv. knjižno prej
    poc'anzi maloprej
    te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
  • invece

    A) avv. nasprotno; pa, a

    B) prep.
    invece di namesto:
    invece di ridere allo scherzo si è offeso namesto da bi se šali smejal, je bil užaljen
    invece mia, tua, sua... namesto mene, tebe, njega (nje)...
  • kámen (-mna) m

    1. pietra, sasso; roccia:
    kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
    izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
    vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
    obdelovati kamen lavorare la pietra
    pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
    pren. gluh kakor kamen sordo come una campana

    2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
    kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
    kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore

    3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
    kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
    pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
    brusni kamen mola
    drobljeni kamen ghiaia, breccia
    hudičev kamen pietra medicamentosa
    kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
    kresilni kamen pietra focaia
    mejni kamen (mejnik) cippo di confine
    mlinski kamen pietra molare
    nagrobni kamen pietra sepolcrale
    napisni kamen lapide
    okrasni kamen pietra ornamentale
    pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di

    4.
    drag kamen pietra preziosa
    poldrag kamen pietra semipreziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
    jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
    pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
    bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    spati kot kamen dormire come un macigno
    hist. knežji kamen pietra del principe
    kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
    rel. kropilni kamen acquasantiera
    rel. krstni kamen fonte battesimale
    med. ledvični kamen calcolo renale
    (tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
    vinski kamen gromma, tartaro
    rel. votivni kamen cippo votivo
    med. zobni kamen tartaro
    med. zolčni kamen calcolo biliare
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • luōgo m (pl. -ghi)

    1. kraj, mesto; prostor:
    far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
    in luogo di namesto

    2. področje, dežela; kraj, mesto:
    i luoghi santi sveta dežela, Palestina
    luogo deputato pren. najprimernejše mesto
    sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

    3. zgradba, del zgradbe:
    luogo di culto cerkev
    luogo di pena kaznilnica
    luogo di decenza stranišče
    luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

    4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
    fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
    fuori luogo neprimeren
    aver luogo goditi se

    5. mesto (v nekem zaporedju):
    in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
    in primo luogo predvsem

    6. odlomek (knjige, spisa):
    luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše
  • marmo m

    1. miner. marmor:
    bianco come il marmo snežno bel; pren. bel kot krpa
    duro come il marmo pren. trd kot kamen, brezčuten
    avere un cuore di marmo pren. imeti kamen namesto srca
    scolpire qcs. su marmo pustiti o nečem trajno sled

    2. umet. kiparsko delo (v marmorju); knjižno plošča, grob

    3. marmornata okrasna plošča
  • ponudíti (-im) | ponújati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. offrire; porgere:
    ponuditi cigareto offrire una sigaretta
    ponujati blago offrire la merce
    pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
    med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
    ponuditi pijačo offrire, pagare da bere

    2. proporre, presentare:
    ponuditi odpoved presentare le dimissioni
    ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
    ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.

    B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
    mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
    ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
    pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • scambio m (pl. -bi)

    1. izmenjava, zamenjava, zamena:
    in scambio namesto:
    scambio di doni, di insulti, di saluti izmenjava daril, žaljivk, pozdravov

    2. ekon. trgovina:
    libero scambio prosta trgovina

    3. kem. substitucija, zamena, zamenjava, nadomeščanje:
    scambio ionico substitucija jonov

    4. železn. kretnica
  • sostituzione f

    1. zamenjava, nadomeščanje, substitucija:
    in sostituzione di namesto (koga, česa)

    2. jezik zamenjava, substitucija (glasu)

    3. mat. zamenjava
  • srcé (-á) n

    1. anat. cuore:
    srce bije, utripa il cuore batte, palpita
    imeti zdravo srce avere un cuore sano
    zbadati pri srcu sentire punture al cuore
    bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
    (v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
    nositi otroka pod srcem essere incinta
    pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
    pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
    poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
    srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
    od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

    2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
    iz srca se nasmejati ridere di cuore
    od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
    biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

    3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
    imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
    materino zlato srce il cuore d'oro della madre

    4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
    srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
    srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

    5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
    mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
    strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
    sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

    6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

    7. igre (igralna karta) cuori

    8. les. cuore del legno, durame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
    pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
    namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
    podariti komu srce dare il cuore a qcn.
    imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
    izgubiti srce innamorarsi perdutamente
    lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
    nositi srce na dlani avere il cuore in mano
    odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
    komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
    pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
    (preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
    govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
    pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
    položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
    potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
    pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
    povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
    jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
    rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
    lectovo srce cuore di panpepato
    žel. srce kretnice cuore dello scambio
    med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
    presaditi srce fare il trapianto del cuore
    umetno srce cuore artificiale
    aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • tího adv.

    1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

    2. (v povedni rabi)
    biti tiho tacere
    biti tiho kot miš non fiatare
    (tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
    elipt. tiho! silenzio!, zitti!
    ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
    vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
    tiho cviliti guaiolare
    tiho se pomenkovati confabulare, parlottare
  • váljati (-am)

    A) imperf.

    1. spianare (la pasta, il terreno); metal. laminare (la lamiera); tekst. follare (il tessuto)

    2. rotolare:
    valjati svinčnik v roki rotolare la matita nella mano

    3. arrotolare:
    valjati svaljke iz testa arrotolare la pasta in gnocchetti

    4. vulg. possedere sessualmente; vulg. scopare, fottere

    B) váljati se (-am se) imperf. refl.

    1. rotolarsi

    2. trovarsi, giacere (sparso) in disordine:
    perilo se valja po vseh kotih capi di biancheria giacciono sparsi per tutta la stanza

    3. pren. oziare, battere la fiacca, darsi bel tempo:
    naj gre delat, namesto da se valja po pisarni si metta a lavorare, invece di battere la fiacca in ufficio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. valjati se v grehu grufolare nel peccato
    navt. ladja se valja la nave rolla
    PREGOVORI:
    lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • vece f

    1. knjižno sprememba, pripetljaj

    2.
    veci pl. naloga, dolžnost, funkcija:
    fare le veci di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga

    3.
    in vece di namesto:
    in vece mia, tua, sua
    in mia, tua, sua vece namesto mene, tebe, njega (nje)
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • vskočíti (vskóčim) perf.

    1. saltare in, su:
    vskočiti na avtobus zadnji hip saltare sull'autobus all'ultimo momento

    2. supplire, sostituire temporaneaente:
    vskočiti namesto bolnega kolega supplire il collega malato

    3. interloquire; intervenire:
    vskočiti v razlaganje z vprašanjem interloquire nella spiegazione con una domanda
    vskočiti komu v besedo troncare la parola in bocca a qcn.
Število zadetkov: 18