Franja

Zadetki iskanja

  • accantonare v. tr. (pres. accantono)

    1. preložiti:
    accantonare un problema odložiti problem

    2. dajati na stran, shraniti:
    accantonare una somma dati na stran znesek

    3. nastaniti (vojaštvo)
  • bandire v. tr. (pres. bandisco)

    1. razglasiti, objaviti, oznaniti:
    bandire un concorso razpisati natečaj

    2. odgnati; opustiti, odriniti na stran:
    bandire le malinconie odriniti žalostne misli
  • lateroflessione f med. odklon na stran, laterofleksija
  • riporre*

    A) v. tr. (pres. ripongo)

    1. dati, dajati, postaviti, postavljati, vtakniti, vtikati nazaj:
    riporre la spada nel fodero vtakniti meč nazaj v nožnico

    2. dati na stran, shraniti, shranjevati

    3. položiti, polagati:
    riporre fiducia in qcn. zaupati v koga

    B) ➞ ripōrsi v. rifl. (pres. mi ripongo)

    1.
    riporsi a sedere, a lavorare spet sesti, spet se lotiti dela

    2. skriti se; umakniti se
  • scarto2 m

    1. skok vstran, zavijanje na stran

    2. odklon, deviacija

    3. mat. odstop, odmik

    4. razlika; razmik, presledek, interval:
    scarto temporale časovni razmik
  • schierare

    A) v. tr. (pres. schiēro) razvrstiti, razvrščati; postaviti (tudi ekst.)

    B) ➞ schierarsi v. rifl. (pres. mi schiēro)

    1. razvrstiti, razvrščati se; postaviti se v vrsto

    2. pren. stopiti na stran (nekoga), opredeliti se (za koga), držati (s kom):
    schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. opredeliti se za koga proti komu
  • banda1 f

    1. stran, stranica:
    banda sinistra, destra leva, desna stran
    mettere da banda dati na stran
    da banda a banda od strani do strani

    2. navt. bok:
    andare alla banda nagibati se (jadrnica)
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • déti (dénem) perf. mettere:
    deti roke v žep mettere le mani in tasca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponekod, denimo na deželi, običaja ne poznajo in certi luoghi, per esempio nel contado, questa usanza non è conosciuta
    knjiž. denimo, da je tako mettiamo che sia così
    pog. deti šale na stran scherzi a parte
    pren. deti koga v koš mettere qcn. nel sacco
    dobro deti (prijati, koristiti) fare bene; ekst. (ugajati) piacere
    pren. ne vedeti, kam se deti non sapere che cosa fare, come comportarsi
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • malénkost (-i) f

    1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
    pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
    (v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
    vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

    2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
    vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

    3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
    stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

    4. šalj.
    moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona
  • modēstia f

    1. skromnost:
    falsa modestia lažna skromnost
    modestia a parte šalj. skromnost na stran
    non peccare di modestia biti prevzeten, domišljav

    2. sramežljivost, spodobnost
  • odklòn (-ôna) m deviazione, declinazione (tudi fiz. ), scarto; ekst. digressione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. odklon na stran lateroflessione
    polit. odklon od ideoloških načel deviazionismo
    navt. odklon od ravne smeri straorzata
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • šála (-e) f

    1. scherzo, celia:
    nedolžna šala scherzo innocente
    neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
    narediti šalo fare, giocare uno scherzo
    prvoaprilska šala pesce d'aprile

    2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
    stresati šale raccontare barzellette
    dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

    3. (šaljenje) scherzo; ridere:
    pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

    4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
    narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
    kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. to ni šala non è una bagatella
    denimo šalo na stran scherzi a parte
    ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo
  • vŕsta (-e) f

    1. fila; riga:
    sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
    postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
    vrsta za vstopnice fila per i biglietti

    2. riga:
    natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

    3. (večja množina) serie:
    vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

    4. fila, rango:
    stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
    strniti vrste serrare le file

    5. specie, tipo:
    navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
    nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
    on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
    izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

    6. (celote rastlin in živali) specie:
    spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
    iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
    rod in vrsta genere e specie
    endemna vrsta specie endemica

    7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
    ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
    pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
    nesreče so na vrsti (se vrstijo)
    vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

    8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
    blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
    prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
    mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

    9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
    knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

    10. agr. (red) fila

    11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

    12. muz., mat. serie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
    klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
    pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
    postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
    pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
    nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
    divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
    obrt. vrsta petelj fila di maglie
    šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
    lingv. besedna vrsta parte del discorso
    glagolska vrsta coniugazione
    lit. književna vrsta genere letterario
    geogr. gorska vrsta catena di montagne
    šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
    strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
    anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
    obl. vrsta gumbov bottoniera
    vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
    film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
    šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
Število zadetkov: 20