národ (-a) m
1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche
2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta
3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli
Zadetki iskanja
- gēnte f
1. ljudje:
non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
gente di teatro gledališčniki
gente di mare pomorščaki
gente di tavolino pisatelji, učenjaki
2. gostje, obiski:
oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste
3. rod, rodbina, družina:
nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
diritto delle genti mednarodno pravo
la mia gente moja rodbina, moji sorodniki
4. knjižno ljudstvo, narod:
la gente etrusca Etruščani
le genti umane človeški rod, človeštvo
la gente futura zanamci, prihodnji rodovi - lingua f
1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!
2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik
3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)
4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)
5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik
6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)
7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce - nazionalità f
1. nacionalnost, narodnost; narodna pripadnost, narodna posebnost
2. narodnost, narod - nazione f
1. nacija, narod; rod
2. država - popolazione f
1. prebivalstvo; pren. populacija, prebivalci:
la popolazione della campagna, della città podeželsko, mestno prebivalstvo
popolazione marina morski prebivalci
2. ekst. narod - pōpolo m
1. narod; ljudstvo; prebivalstvo:
il popolo francese francoski narod
il popolo di Trieste Tržačani
a furor di popolo po soglasni volji ljudstva
a voce di popolo na splošno zahtevo
2. nižje ljudstvo, živelj:
provenire dal popolo biti preprostega rodu
figlio del popolo sin preprostih staršev
donna del popolo žena iz ljudstva, preprostega rodu
popolo bue slabš. neuko, topoumno, nekritično ljudstvo
3. ekst. narod, ljudstvo, rod:
un popolo barbaro, civile barbarsko, omikano ljudstvo
popolo di Dio božje ljudstvo
il popolo delle api čebelji rod
4. množica - blízek (-zka -o) adj. knjiž. prossimo, affine, consimile:
blizek in prijateljski narod popolo affine e amico - bojevít (-a -o) adj. bellicoso, battagliero; guerriero:
bojevit človek uomo, individuo bellicoso
bojevit narod popolo guerriero
zool. bojevita tenčicarica betta (Betta splendens) - consorēlla
A) f
1. relig. sestra (istega reda)
2. ekon. filiala
B) agg. pren. soroden:
nazione consorella soroden narod
società consorella ekon. sestrsko podjetje - destino m
1. usoda:
rassegnarsi al destino sprijazniti se z usodo
è destino che usojeno je, da
abbandonare qcn. al proprio destino koga dokončno odpisati
2.
destini pl. usoda, usojeno; prihodnost:
un popolo chiamato a grandi destini narod, ki se mu piše velika prihodnost - dvígati (-am) | dvígniti (-em)
A) imperf., perf.
1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora
2. (delati, narediti kaj višje) alzare
3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese
4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio
5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo
6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina
B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla
2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta
3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese - intēro
A) agg.
1. cel, ves:
un mese intero ves mesec
il popolo intero ves narod
pagare il biglietto intero plačati polno ceno vozovnice, vstopnice
2. popoln, celoten:
mantenere intera la promessa izpolniti obljubo v celoti
B) m
1. celota, celost:
per intero popolnoma
2. mat. celo število - navigatore
A) agg. (f -trice) ploveč; pomorski:
popolo navigatore pomorsko ljudstvo, narod pomorščakov
B) m (f -trice)
1. mornar; pomorščak:
l'ardito navigatore pren. Krištof Kolumb
2. aero navigator:
navigatore spaziale navigator vesoljske ladje
3. avto sovoznik (pri rallyju) - ponôsen (-sna -o) adj.
1. orgoglioso, fiero, franco; altero, superbo, altezzoso, borioso:
ponosen narod un popolo fiero
ponosna drža portamento fiero
biti ponosen na kaj andar fiero di qcs., essere orgoglioso di
2. pren. (mogočen, veličasten) maestoso, grandioso:
pod seboj je zagledal ponosne vrhove davanti a se vide le cime maestose delle montagne - prihódnost (-i) f futuro, avvenire; domani; destino; speranza:
fantu se obeta lepa prihodnost il ragazzo ha un sicuro avvenire, è un giovane di belle speranze
narod, ki se mu piše velika prihodnost un popolo chiamato a grandi destini
v bližnji, daljni prihodnosti in un prossimo domani, nel prossimo avvenire, in un domani molto lontano; in un lontano avvenire, un domani molto lontano
prihodnost je v božjih rokah il futuro è sulle ginocchia di Giove; il futuro è nelle mani di Dio
preteklost in prihodnost il prima e il poi, il passato e il futuro
vozilo prihodnosti la macchina dell'avvenire - slavíti (-ím) imperf.
1. lodare, celebrare, cantare:
narod slavi svoje junake il popolo celebra i propri eroi
2. (proslavljati) commemorare, celebrare, festeggiare:
slaviti desetletnico poroke festeggiare il decimo anniversario del matrimonio
slaviti obletnico osvoboditve commemorare l'anniversario della liberazione
slaviti zmago vincere - slovénski (-a -o) adj. sloveno:
slovenski jezik sloveno, lingua slovena
slovenska književnost letteratura slovena
slovenski narod popolo sloveno, nazione slovena
geogr. slovenska Koroška Carinzia Slovena
polit. Slovenska ljudska stranka (SLS) Partito Popolare Sloveno - soróden (-dna -o) adj.
1. parente, congiunto, imparentato; affine; sorella, consorella:
sorodne rastline, živalske vrste piante, specie animali affini
sorodni jeziki lingue sorelle
soroden narod nazione consorella
soroden po krvi consanguineo
2. affine, congeniale; gemello:
soroden po duhu congeniale
sorodne duše anime gemelle - suverén (-a -o) adj.
1. sovrano, indipendente:
suveren narod popolo sovrano
2. sovrano:
suverena pravica, oblast diritto, potere sovrano
3. pren. superiore, eccellente
4. pren. completo, universale, generale
5. pren. sublime, superiore