Franja

Zadetki iskanja

  • mràz (mráza) m

    1. freddo; gelo:
    mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
    mraz pritisne il freddo si fa intenso
    divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
    prvi mraz primi freddi
    trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
    drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
    biti ves trd od mraza essere gelato
    mraz mi je ho freddo
    mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane

    2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
    mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci

    3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
    mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia

    4. nareč. (slana) brina;
    ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
    nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
    anat. čutnice za mraz cellule del freddo
    geogr. pol mraza Polo del freddo
  • freddezza f

    1. hladnost, mrzlost, mraz:
    la freddezza dell'acqua hladnost vode

    2. pren. hladnost:
    accogliere con freddezza hladno sprejeti

    3. pren. hladnokrvnost:
    affrontare il pericolo con freddezza hladnokrvno se spopasti z nevarnostjo
  • freddo

    A) agg.

    1. hladen, mrzel:
    giornata fredda mrzel dan
    vento freddo hladen veter
    sudore freddo mrzel pot
    piatti freddi hladne jedi
    guerra fredda polit. hladna vojna
    doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
    animali a sangue freddo hladnokrvne živali

    2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
    accoglienza fredda hladen sprejem
    mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
    sangue freddo hladnokrvnost
    a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
    la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
    colori freddi hladne barve

    B) m mraz, hlad:
    lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
    industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
    ho, sento freddo zebe me
    fa freddo mrzlo je
    oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
    non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
    a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to
  • frigidezza f knjižno hlad, mraz, hladnost
  • frigidità f

    1. hlad, mraz, hladnost, mrzlost

    2. med. frigidnost

    3. knjižno apatičnost
  • gēlo m

    1. hud mraz; led:
    campi coperti di gelo z ledom pokrita polja

    2. mraz, hlad:
    sentirsi un gelo nelle ossa pren. začutiti mraz v kosteh
    diventare, farsi di gelo pren. oledeneti, odreveneti (od strahu, bolečine)
  • algore m knjižno hud mraz
  • freddoloso agg. zmrzljiv, občutljiv na mraz
  • gelata f hud mraz
  • gelidezza f redko hud mraz, hladnost, ledenost (zlasti pren.)
  • stridore m

    1. škripanje:
    stridore di denti škripanje z zobmi

    2. nareč. hud mraz
  • strizzone m

    1. močen stisk

    2. ščipanje, zbodljaj

    3. toskansko hud mraz
  • vērno m redko

    1. zima; pren. starost

    2. zimski mraz

    3. nevihta, vihar
  • bestiale agg.

    1. živalski, živinski; zverinski, nečloveški:
    violenza bestiale zverinsko nasilje

    2. ekst. pog. hud, strašen:
    fa un freddo bestiale hud mraz je
    una fame bestiale strašna lakota
  • birbone

    A) m (f -na)

    1. poveč. od ➞ birba

    2. prevejanec, lopov, zlikovec

    B) agg. šalj.

    1. zloben, hudoben:
    un tiro birbone zlobna potegavščina

    2. šalj. hud, velik:
    freddo birbone hud mraz
    fame birbona huda lakota
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • brinare

    A) v. intr. impers. (pres. brina) padati, pasti (slana):
    è brinato padla je slana

    B) v. tr.

    1. pokriti s slano:
    il freddo ha brinato la campagna mraz je prekril polja s slano

    2. ohladiti, dati na led (kozarec)

    3. pren. obeliti:
    brinare i capelli obeliti lase
  • buscherone agg. strašen, hud:
    fa un freddo buscherone strašen mraz je
  • cane1

    A) m

    1. zool. pes (Canis canis):
    cane da guardia pes čuvaj
    cane da caccia lovski pes
    cane lupo volčjak
    cane poliziotto policijski pes
    cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
    cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
    menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
    stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
    lavorare da cane garati kot črna živina
    vita da cane pren. pasje življenje
    cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
    non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
    sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
    raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
    voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
    solo come un cane sam kakor volk v hosti
    cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

    2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
    cane grosso velika živina

    3. pren. slab igralec, slab pevec

    4. pren. slabš. pes:
    tacete cani! molčite, psi!
    figlio di cane pasji sin

    5. voj. petelin

    6. astr.
    Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
    cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
    cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

    B) agg. invar.

    1. pog. slab, podel:
    mondo cane! prekleto!

    2. pog. hud:
    freddo cane hud mraz
  • dédek (-dka) m hipok.

    1. nonno, nonnino

    2. vecchio;
    dedek Mraz Nonno Gelo (Babbo Natale)