Franja

Zadetki iskanja

  • mordà | mórda adv.

    1. forse; quasi:
    morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
    morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

    2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
    morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

    3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
    ali morda še kaj želite? desidera altro?

    4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
    kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!
  • chissà avv.

    1. kdove

    2. morda
  • forse

    A) avv.

    1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
    forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
    forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo

    2. približno:
    saranno forse le cinque ura bo približno pet

    3.
    forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
    non è forse vero? ali morda ni res?

    B) m invar. dvom, negotovost:
    essere, stare in forse biti v dvomih
    metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
    senza forse zagotovo:
    arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
    mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje
  • magari

    A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
    Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!

    B) cong. ko bi le, bogdaj da:
    magari fosse vero! ko bi le bilo res!

    C) avv.

    1. morda, verjetno

    2. celo:
    magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo
  • mica1

    A) f knjižno mrvica

    B) avv.

    1. (za podkrepitev nikalnice) ne, sploh ne:
    non è mica vero saj ni res
    mica male severnoital. kar dobro

    2. morda, saj ne (v vprašalnih ali klicalnih izrazih):
    mica ce l'hai con me? saj nisi hud name? ali si morda hud name?
  • quasi

    A) avv.

    1. skoraj; približno:
    aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
    quasi mai zelo redko

    2. morda, verjetno:
    direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
    quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel

    3. kmalu; toliko, da ne:
    quasi mi investiva kmalu bi me povozil

    4. kot, kot da:
    sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
    procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter

    B) cong. kot da bi:
    non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef
  • capace agg.

    1. prostoren, velik:
    una borsa capace velika torba

    2. sposoben; vešč, dober:
    ormai è capace di leggere zdaj že zna brati

    3. nadarjen, sposoben:
    un giovane capace nadarjen, sposoben mladenič

    4. pog. zmožen:
    è capace di tutto vsega je zmožen
    è capace che pog. možno je, da..., morda, mogoče...
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • egli pron.

    1. on

    2. knjižno (pleonastično)
    non è egli forse vero? ali morda ni res?
  • izmísliti si (-im si) | izmíšljati si (-míšljam si) perf., imperf. refl.

    1. escogitare, trovare:
    izmisliti si potegavščino escogitare uno scherzo
    morda stvar ni resnična, a si jo je dobro izmislil se non è vera è ben trovata

    2. inventare (scuse)

    3. pren. venire in mente, pensare
  • mai

    A) avv.

    1. nikoli, nikdar; sploh ne:
    mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!

    2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
    dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
    caso mai, se mai eventualno, morebitno:
    non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi

    B) m invar. šalj.
    il giorno di san mai na dan svetega Nikoli
  • morebíti adv. glej morda
  • naróbe

    A) adv.

    1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
    obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

    2. alla rovescia, male, in modo errato:
    narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
    ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
    pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
    ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
    iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
    pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
    narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

    3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
    hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
    ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narobe računati abbacare
    pren. narobe izgovoriti storpiare
    narobe razrezati cincischiare
    narobe razumeti fraintendere

    B) naróbe adj. inv.
    narobe stran rovescio
    narobe junak antieroe
    narobe svet mondo alla rovescia


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti
  • occasione f

    1. priložnost:
    aspettare l'occasione čakati ugodno priložnost
    cogliere l'occasione izrabiti priložnost
    una buona occasione dober posel, dobra partija
    all'occasione morda, če bo potrebno
    d'occasione trgov. ugoden

    2. ekst. trgov. izdelek z ugodno ceno

    3. vzrok, povod:
    dare, fornire l'occasione dati povod

    4. priložnost, prilika, dogodek:
    in occasione delle nozze ob poroki
    poesia d'occasione priložnostna pesem
    PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu
  • právljica (-e) f

    1. lit. fiaba; ekst. favola:
    ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
    živalske pravljice favole

    2. pren. storia, storiella:
    njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
    morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

    3. favola, frottola, panzana:
    take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

    4. leggenda:
    podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni
  • prevetrítev (-tve) f areazione, ventilazione, arieggiamento; pren. ventata di aria fresca:
    organizacija rabi prevetritev, je potrebna prevetritve l'organizzazione ha bisogno di un po' d'aria fresca
    potrebna bi bila prevetritev ci vorrebbe un po' d'aria fresca
    kadrovske spremembe bodo morda prinesle dobrodošlo prevetritev programov il rinnovo dei quadri porterà anche una ventata di aria fresca nei programmi
  • 1

    A) avv.

    1. da:
    sì certo da, seveda
    sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
    forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
    più sì che no verjetno da
    sì e no kvečjemu, niti ne:
    sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
    sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
    vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
    e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
    e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

    2. res, zares:
    questa sì che è bella ta je pa res dobra!
    dire di sì pritrditi, pritrjevati

    B) m

    1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
    la lingua del sì italijanščina
    decidere, risolversi per il sì odločiti se za

    2. pl. (glas, odgovor) za:
    cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
Število zadetkov: 19