morála (-e) f
1. (la) morale, etica:
krščanska morala la morale cristiana
kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva
2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio
3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso
4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
morala basni, zgodbe la morale della favola
Zadetki iskanja
- morale
A) agg.
1. moralen, nraven:
coscienza morale nravna zavest
ente morale pravna oseba
2. nraven, čist, pošten; nravstven:
aiuto morale moralna podpora
autorità morale moralna avtoriteta
scienze morali družbene vede
B) f
1. morala, etika
2. morala, nravnost
3. (moralni) nauk, pouk:
la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe
C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen - moralità f
1. nravnost, moralnost
2. morala, nrav
3. gled. moraliteta - buoncostume, buōn costume m javna morala; dostojnost, nravstveno obnašanje:
reati contro il buoncostume prekrški zoper javno moralo
squadra del buoncostume nravstvena policija - dimettere*
A) v. tr. (pres. dimetto)
1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice
2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev
B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati - dvójen (-jna -o) numer.
1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra
2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla - dvolíčen2 (-čna -o) adj.
1. ambiguo, equivoco
2. (dvojen) doppio:
dvolična morala doppia morale - favola f
1. basen:
le favole di Esopo Ezopove basni
la morale della favola nauk, morala basni; ekst. moralni nauk
2. pravljica:
le favole di Andersen Andersenove pravljice
3. izmišljotina
4. obrekovanje:
è la favola del paese vsi se mu posmehujejo - gesuitico agg.
1. jezuitski:
stile gesuitico umet. jezuitski slog
2. pren. slabš. jezuitski, neiskren, zvijačen, licemeren:
morale gesuitica jezuitska morala - jáven (-vna -o) adj.
1. (ki je v zvezi s skupnostjo in ne s posameznikom) pubblico, comune:
javni interes interesse pubblico
skrbeti za javno blaginjo curare il benessere comune
javno mnenje opinione pubblica
2. (namenjen uporabi vseh ljudi, skupnosti) pubblico:
javni lokali locali pubblici
javni park giardino pubblico
3. (ki se opravi tako, da se z njim ljudje lahko seznanijo) pubblico; (splošno znan) di dominio pubblico:
javna seja seduta pubblica
javna razprava dibattimento pubblico; processo pubblico
4. (nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost) pubblico:
javni funkcionar pubblico funzionario, ufficiale
ekon. javna družba società in nome collettivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
javna hiša casa di tolleranza, casa chiusa, bordello, postribolo; pog. casino
javna morala buon costume
javna pohvala encomio
javna sfera politico
hist. javne funkcije cursus honorum
javna šola scuola pubblica, statale
javna uprava pubblica amministrazione
javna ustanova ente pubblico
javna varnost pubblica sicurezza
javne zgradbe edifici pubblici
jur. javni tožilec pubblico ministero
jur. javno tožilstvo procura della Repubblica
jur., hist. javno sojenje placito
javno stranišče vespasiano - lažnív (-a -o) adj.
1. bugiardo; falso; menzognero; mendace:
lažniv otrok un bambino bugiardo
lažnivi kljukec piantacarte, inventone
2. (lažen) falso, finto:
lažniva morala morale falsa - neštéto adv. innumerevole, un mucchio, cento, centomila:
opraviti je morala še nešteto stvari aveva da sbrigare un mucchio di cose
imeti nešteto idej v glavi avere cento idee per la testa - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)
A) imperf., perf.
1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi
2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse
3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi
4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro
5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela
6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio
7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare
B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.
1. alzarsi, rizzarsi
2. (oditi) andarsene, togliersi di torno
3. pog. riprendersi - seksuálen (-lna -o) adj. sessuale:
seksualne potrebe, želje bisogni, appetiti, desideri sessuali
seksualna morala, vzgoja morale, educazione sessuale
seksualna revolucija rivoluzione sessuale - stróka (-e) f
1. diciplina; professione, mestiere:
humanistične stroke discipline umanistiche
čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere
2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che - tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro - utilitario
A) agg. (m pl. -ri)
1. koristen, poraben, preračunan na korist; utilitaren:
morale utilitaria utilitarna morala
2. praktičen in poceni:
vettura utilitaria avto mali avto
B) m (f -ia; m pl. -ri) utilitarist - viktorijánski (-a -o) adj. hist. vittoriano:
viktorijanska doba periodo vittoriano
um. viktorijanski slog (stile) vittoriano
viktorijanska morala morale vittoriana - visòk (-ôka -o)
A) adj.
1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri
2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto
3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta
4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore
5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo
6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society
7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi
8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili
9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo
10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino
B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo
/ 1
Število zadetkov: 20