Franja

Zadetki iskanja

  • cerebellare agg. anat. ki se nanaša na male možgane
  • affaticare

    A) v. tr. (pres. affatico) utruditi, utrujati:
    affaticare la vista, il cervello utruditi vid, možgane

    B) ➞ affaticarsi v. rifl. (pres. mi affatico)

    1. utruditi se:
    affaticarsi a camminare utruditi se pri hoji

    2. truditi, naprezati se, pehati se:
    affaticarsi per i figli pehati se za otroke
  • blísniti (-em)

    A) perf.

    1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
    luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce

    2. ekspr. (šiniti) guizzare:
    puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria

    B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
    blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò
  • ingegno m

    1. um, razum, umska sposobnost, nadarjenost:
    aguzzare l'ingegno napeti možgane
    uomo d'ingegno genij
    alzata d'ingegno genialna domislica (tudi iron.)

    2. ekst., umet. genij:
    i più grandi ingegni della nazione največji umi nekega naroda
    bell'ingegno sijajen um

    3. knjižno bistrost, zvijača

    4. brada (pri ključu)
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • napénjati (-am) | napéti (-pnèm)

    A) imperf., perf.

    1. tendere, tirare:
    napeti vrv tendere la fune
    napeti strune tendere le corde

    2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
    napenjati želodec gonfiare lo stomaco

    3.
    napenjati mišice tendere i muscoli
    napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
    napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
    napenjati možgane pensare, meditare intensamente
    anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali

    B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

    1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
    reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
    les se je napel il legno si è gonfiato

    2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
    vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare

    3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
    pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie
  • ožémati (-am) | ožéti (ožmèm) imperf., perf.

    1. spremere, strizzare, torcere (tudi pren.):
    ožeti limono spremere un limone
    pren. ožemati si možgane spremere le meningi
    ožemati mokro obleko strizzare i panni bagnati

    2. pren. estenuare, stremare

    3. pren. (izrabljati) spremere, sfruttare, pelare, spennare
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • práti (pêrem)

    A) imperf.

    1. lavare; sciacquare:
    prati perilo lavare, fare il bucato
    prati na roke, v pralnem stroju lavare a mano, in lavatrice
    prati z milom in vodo lavare con acqua e sapone

    2. scusare, scusarsi

    3. pren. (oštevati) lavare il capo a qcn.

    4. impers. diluviare, scrosciare

    5. mont. flottare (il carbone)

    6.
    morje pere čeri il mare bagna gli scogli
    pren. prati možgane lavare il cervello; fare il lavaggio del cervello
    pren. prati umazano perilo lavare i panni sporchi
    prati umazani denar riciclare denaro sporco

    B) práti se (pêrem se) imperf. refl. essere lavabile
  • prenapénjati (-am) | prenapéti (-pném)

    A) imperf., perf.

    1. tendere, tirare troppo; forzare troppo, esagerare troppo con:
    prenapenjati vrv tirare troppo la fune
    prenapenjati oči ob preslabi svetlobi forzare gli occhi con una fioca luce
    prenapenjati trening esagerare con l'allenamento, il sovrallenamento
    pren. prenapenjati možgane spremere le meningi, pensare troppo intensamente

    2. pren. esagerare con, gonfiare:
    stvari ne kaže prenapenjati la cosa non va gonfiata

    B) prenapénjati se (-am se) | prenapéti se (-pném se) imperf., perf. refl. sforzarsi troppo, sfiancarsi:
    on se ne bo pri nobenem delu prenapel non è un tipo da sfiancarsi dalla fatica
  • rahljáti (-ám)

    A) imperf.

    1. ammorbidire, rendere soffice;
    rahljati zemljo erpicare
    rahljati blazine sprimacciare

    2. pren. allentare, attenuare:
    rahljati disciplino, moralo allentare la disciplina, la morale
    rahljati komu možgane esercitare il cervello di qcn.

    B) rahljáti se (-ám se) imperf. refl. allentarsi;
    živci se mu rahljajo è nervoso, eccitabile, ha i nervi a fior di pelle
  • sprēmere v. tr. (pres. sprēmo)

    1. iztisniti, iztiskati; ožeti, ožemati:
    spremere le lacrime pren. ganiti do solz
    spremere un limone iztisniti limono
    spremersi le meningi pren. naprezati možgane
    spremere il sugo da qcs. izluščiti jedro iz česa

    2. pren. izžemati:
    spremere denaro a qcn., da qcn. iz koga izvabiti denar
  • šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

    1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
    šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
    kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
    šiniti iz postelje saltare dal letto

    2. guizzare, balenare, andare:
    od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
    misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
    strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura
  • tŕpati (-am)

    A) imperf. ficcare, spingere, riempire di:
    trpati datume v možgane riempire la testa di date
    pren. trpati vse v en koš fare di ogni erba un fascio

    B) trpati se (-am se) imperf. refl. riempirsi:
    trpati se s hrano ingollare il cibo
  • utrúditi (-im) | utrújati (-am)

    A) perf., imperf. stancare, spossare, affaticare:
    na smrt utruditi stancare a morte
    delo utruja lavorare stanca
    utruditi vid, možgane affaticare la vista, il cervello

    B) utrúditi se (-im se) | utrújati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. stancarsi, affaticarsi

    2. logorarsi; infiacchirsi; stufarsi:
    utruditi se ponavljati vedno isto stufarsi di ripetere sempre le stesse cose
    agr. zemlja se utrudi la terra si stanca
    teh. material se utrudi il materiale si affatica
  • volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
    volovska vprega tiro di buoi
    človek volovske moči individuo forte come un toro
    volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
    pren. volovske oči occhi grandi e tondi
    pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
    bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
    navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)
Število zadetkov: 16