Franja

Zadetki iskanja

  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • giudicare

    A) v. tr. (pres. giudico)

    1. soditi, razsoditi, presoditi:
    giudicare con la testa propria soditi z lastno glavo
    giudicare ciò che è bene e ciò che è male soditi o tem, kaj je dobro in kaj slabo

    2. pravo soditi, razsoditi, spoznati za:
    giudicare la lite soditi v sporu, razsoditi spor
    il tribunale lo ha giudicato colpevole sodišče ga je spoznalo za krivega

    3. misliti, meniti, imeti za:
    non ti giudico da tanto ne mislim, da si tega sposoben

    B) v. intr. soditi, razsojati, presojati:
    giudicare dell'operato di qcn. soditi o delu nekoga
    essere in età di giudicare biti sposoben razsojanja
  • pensare

    A) v. intr. (pres. pēnso)

    1. misliti; premisliti, premišljati; razmisliti, razmišljati:
    pensare con la propria testa misliti s svojo glavo
    pensarci su dobro razmisliti (o čem)
    pensa e ripensa po dolgem razmišljanju
    pensare tra sé, in cuor suo misliti pri sebi

    2. (badare) meniti se (za), gledati (na), poskrbeti, pobrigati se (za):
    pensare ai fatti propri brigati se za svoje zadeve

    3. razmisliti, imeti mnenje o:
    pensare bene, male di qcn. o kom imeti dobro, slabo mnenje

    B) v. tr.

    1. predstaviti, predstavljati si

    2. izmisliti, izmišljati:
    una ne fa e cento ne pensa temu jih nikoli ne zmanjka (domislic, rešitev ipd.)

    3. meniti

    4. nameravati
  • ritenere*

    A) v. tr. (pres. ritēngo)

    1. zadrževati; zaustaviti, zaustavljati; brzdati, obvladovati:
    ritenere la voglia di partire obrzdati željo po odhodu
    ritenere le lacrime zadrževati solze

    2. odbiti:
    ritenere una percentuale odbiti odstotek

    3. soditi, misliti

    B) ➞ ritenersi v. rifl. (pres. mi ritēngo)

    1. knjižno obrzdati se, zadržati se, obvladati se

    2. imeti, šteti se za
  • sospettare

    A) v. tr. (pres. sospētto)

    1.
    sospettare qcn. di qcs. sumničiti koga za kaj
    sospettare qcs. posumiti kaj

    2. verjeti, verovati; misliti, predstavljati si

    B) v. intr.

    1.
    sospettare di qcn. sumničiti koga

    2.
    sospettare di qcn. ne zaupati komu, bati se koga:
    sospettare di tutti ne zaupati nikomur
  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • fissare

    A) v. tr. (pres. fisso)

    1. pritrditi, pričvrstiti; fiksirati:
    fissare un chiodo zabiti žebelj
    fissare gli occhi su qcn., qcs. zastrmeti se v koga, v kaj
    fissare una negativa foto fiksirati negativ

    2. določiti, rezervirati:
    fissare un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    fissare un posto a teatro rezervirati sedež v gledališču

    B) ➞ fissarsi v. rifl. (pres. mi fisso)

    1. nastaniti se, ustaliti se:
    dopo mille peregrinazioni si è fissato a Roma po brezkončnem romanju se je ustalil v Rimu

    2. pren. stalno misliti na kaj, vztrajati pri čem, vtepsti, zapičiti si v glavo:
    si è fissato di divenire un pittore v glavo si je vtepel, da bo postal slikar
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • avvenire*

    A) v. intr. impers. (pres. avviēne) zgoditi, dogajati se, pripetiti se:
    come suole avvenire kot se ponavadi zgodi
    avvenga quel che vuole io denuncerò il fatto naj se zgodi karkoli, sam bom zadevo prijavil

    B) agg. invar. prihodnji, bodoč:
    gli anni avvenire prihodnja leta
    il tempo avvenire prihodnost, bodočnost

    C) m prihodnost, bodočnost:
    bisogna pensare all'avvenire misliti je treba na prihodnost (tudi pren.);
    quel ragazzo ha un sicuro avvenire fant ima zagotovljeno prihodnost, fantu se obeta lepa bodočnost
    in avvenire, per l'avvenire v prihodnje
  • confuso agg.

    1. zmešan

    2. zmeden nejasen, nedoločen:
    avere le idee confuse zmedeno misliti

    3. zbegan, v zadregi:
    confuso di vergogna osramočen
    sono confuso per la vostra cortesia vaša prijaznost me spravlja v zadrego, zelo ste prijazni
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • fantōccio

    A) m (pl. -ci) pajac, možic, lutka, strašilo (tudi pren.):
    quando la smetterai di fare il fantoccio? kdaj boš začel misliti s svojo glavo ?

    B) agg.
    governo fantoccio pren. marionetna vlada
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • mangiatoia f

    1. veter. (greppia) korito

    2. pren. šalj. miza:
    pensare solo alla mangiatoia misliti le na žrtje

    3. pren. vir (nepoštenega) zaslužka; korito
  • mente f

    1. um, razum, pamet:
    mente acuta prodoren um
    aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
    a mente riposata umsko spočit
    è una bella mente to je velik um
    saltare in mente priti na pamet

    2. misel, miselna pozornost:
    rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
    avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati

    3. spomin:
    sapere a mente znati na pamet
    tenere a mente spomniti, spominjati se
    uscire di mente pozabiti

    4. namera, namen:
    avere in mente (di) nameniti se
    ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • nesposóben (-bna -o) adj.

    1. incapace:
    nesposoben samostojno misliti incapace di ragionare
    plačilno nesposoben insolvente

    2. inabile, inadatto, inidoneo, incompetente, inetto:
    nesposoben za vojaško službo inabile al servizio militare