Franja

Zadetki iskanja

  • lovíti (-ím)

    A) imperf. ➞ uloviti

    1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

    2. catturare, intercettare, prendere

    3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

    4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
    loviti kunce cacciare le lepri
    loviti ptiče uccellare
    mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
    loviti na trnek pescare con l'amo

    5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
    lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
    loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

    6. pren. sorprendere:
    le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

    7.
    loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    loviti besede cercare (affannosamente) le parole
    dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
    loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
    loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
    loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
    loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
    loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
    loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
    slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
    turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
    navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
    rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
    s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
    PREGOVORI:
    na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

    B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. acchiapparsi

    2. tenersi in bilico

    3. correre

    4. essere incerto; esitare

    5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

    6. pren. loviti se za correre dietro a:
    loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
    loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
    pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza
  • cacciare

    A) v. tr. (pres. caccio)

    1. loviti:
    cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

    2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
    cacciare la malinconia odganjati otožnost
    cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

    3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
    cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
    cacciare le mani in tasca roke dati v žep
    dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
    cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

    4. potegniti, potezati:
    cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
    cacciare un grido zakričati

    B) v. intr. iti na lov

    C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
    cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
    cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
    dove ti eri cacciato? kam si se skril?
  • invischiare

    A) v. tr. (pres. invischio)

    1. namazati s ptičjim lepilom

    2. loviti, ujeti na limanice (tudi pren.)

    B) ➞ invischiarsi v. rifl. (pres. mi invischio) zaplesti, zapletati se; ujeti se na limanice
  • acchiappino m toskansko, otr. loviti se (igra)
  • boccheggiare v. intr. (pres. boccheggio) hlastati za zrakom, loviti sapo:
    i pesci fuor d'acqua boccheggiano ribe na suhem hlastajo za zrakom
  • braccare v. tr. (pres. bracco) zasledovati divjad, vztrajno loviti (tudi pren.):
    le forze di polizia braccarono gli assassini policija je lovila morilce
  • chiapparēllo m

    1. zvijačne besede

    2. igre loviti se

    3. slab izkupiček
  • chiappino m

    1. oprijemalo

    2. etnol. loviti se

    3. birič
  • frugnolare v. intr. (pres. frugnōlo) loviti s slepico
  • pescare v. tr. (pres. pesco)

    1. rib. loviti ribe, ribariti

    2. pren. izvleči; slučajno najti, zadeti; ujeti, uloviti, presenetiti:
    pescare un numero izvleči številko
    s'è fatto pescare dalla polizia pustil se je ujeti policiji
    pescare nel torbido ribariti v kalnem

    3. navt. ugrezniti, ugrezati se
  • rincorrere*

    A) v. tr. (pres. rincorro) zasledovati, teči, tekati za

    B) ➞ rincorrersi v. rifl. (pres. mi rincorro) loviti se
  • sbilanciare

    A) v. tr. (pres. sbilancio)

    1. spraviti, spravljati iz ravnovesja (tudi pren.)

    2. (gospodarsko, gmotno) spodkopati

    B) v. intr. izgubiti, loviti ravnotežje; viseti vstran

    C) sbilanciarsi v. rifl. (pres. mi sbilancio) biti premalo previden, preveč obljubljati:
    non sbilanciarsi troppo tehtati svoje besede
    non voler sbilanciarsi ne se želeti eksponirati
  • uccellare v. tr. (pres. uccēllo) lovstvo loviti ptiče:
    uccellare a fringuelli, a tordi loviti ptiče s ščinkavci, z drozgi
  • bandito m

    1. star. izgnanec

    2. bandit, razbojnik, ropar:
    dare la caccia a un bandito loviti bandita
    faccia, ceffo da, di bandito pren. razbojniški, hudoben obraz
  • captare v. tr. (pres. capto)

    1. pridobiti si

    2. zajeti, zajemati:
    captare le acque di un fiume per irrigare i campi zajeti rečne vode za namakanje polj
    captare una radio prestreči, loviti radijsko postajo
    captare un S. O. S. prestreči klic na pomoč

    3. pren. ujeti; opaziti, opažati:
    captare il pensiero di qcn. ujeti, kaj je kdo mislil
  • combinare

    A) v. tr. (pres. combino)

    1. sestaviti, sestavljati; združiti, združevati; spojiti, spajati:
    non combinare il pranzo con la cena pren. bedno živeti, komaj loviti konec s koncem

    2. kem. spojiti, spajati

    3. skleniti, sklepati; organizirati:
    combinare un affare skleniti posel

    4. pog. storiti, narediti:
    combinare guai, pasticci; combinarne di tutti i colori pren. kaj skuhati, skuhati jo
    l'hai combinata grossa! lepo godljo si napravil, lepo kašo si skuhal!
    non combinare nulla brez haska se truditi

    B) v. intr. ujemati se (tudi pren.)

    C) ➞ combinarsi v. rifl. (pres. mi combino)

    1. kem. (skupaj) reagirati

    2. dogovoriti, dogovarjati se
  • dōnna f

    1. žena, ženska:
    abito da donna ženska obleka
    voce di donna ženski glas
    mezza donna pog. drobcena ženska
    donna cannone žena velikanka (v cirkusu)
    andare a donne ljubimkati, loviti ženske
    buona donna vrla ženska
    brava donna dobra delavka
    donna onesta poštena, zvesta žena
    santa donna potrpežljiva žena
    donna generosa pren. lahkoživka
    donna di casa gospodinja (tudi pren.);
    donna di classe prefinjena, elegantna ženska
    donna da poco, di facili costumi, di malaffare, da trivio, pubblica lahka ženska, vlačuga
    donna di mondo svetovljanka
    donna di servizio, donna služkinja, hišna pomočnica

    2. žena (soproga), ljubica

    3. knjižno gospa

    4. igralka:
    prima donna glavna igralka; primadona

    5. igre dama
  • intorbidare

    A) v. tr. (pres. intorbido)

    1. kaliti:
    intorbidare le acque pren. loviti v kalnem

    2. pren. zmesti, zmračiti; zbegati; vznemiriti, vznemirjati

    B) ➞ intorbidare, intorbidarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ intorbido) skaliti se; pren. zmesti se
  • mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
    hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
    poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
    miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
    pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
    gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
    biti moker kot miš essere bagnato fradicio
    biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
    ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
    ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
    igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
    kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata