Franja

Zadetki iskanja

  • lomíti (lómim)

    A) imperf. ➞ zlomiti

    1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

    2. contorcersi:
    spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
    impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

    3. essere sconvolto:
    jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

    4. tisk. impaginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
    lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
    lomiti si zobe pri rompersi i denti in
    lomiti lan granulare il lino
    fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
    lomiti usnje irruvidire il cuoio

    B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. piegarsi, chinarsi:
    lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

    3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

    4. fiz. rifrangersi:
    svetloba se lomi la luce si rifrange
    ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
    lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  • bestemmiare v. tr. (pres. bestemmio)

    1. preklinjati, kleti:
    bestemmiare come un turco, come un facchino preklinjati kot Turek, preklinjati kot furman
    bestemmiare la propria sorte preklinjati usodo

    2. lomiti, slabo govoriti (jezik):
    bestemmiare un po' di inglese za silo lomiti angleščino
  • infrangere*

    A) v. tr. (pres. infrango)

    1. (frantumare) drobiti, lomiti (tudi pren.)

    2. (violare) prelomiti; prekiniti:
    infrangere un accordo prelomiti sporazum

    B) ➞ infrangersi v. rifl. (pres. mi infrango):
    infrangersi contro, su lomiti se (ob) (tudi pren.):
    le sue aspettative si infransero contro ostacoli insuperabili njegova pričakovanja so zadela ob nepremagljive ovire
  • parlucchiare v. tr. (pres. parlucchio) lomiti, tolči (jezik)
  • rifrangere*

    A) v. tr. (pres. rifrango) fiz. lomiti, povzročiti refrakcijo

    B) ➞ rifrangersi v. rifl. (pres. mi rifrango) lomiti, prelomiti se
  • rompere*

    A) v. tr. (pres. rompo)

    1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
    rompere un ramo odlomiti vejo
    rompere un osso zlomiti kost
    rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
    rompersi il capo pren. beliti si glavo
    rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
    rompersi le gambe pren. nahoditi se
    rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
    rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
    rompete le righe! voj. voljno!

    2. utreti, utirati si pot:
    rompere la folla preriniti se skozi množico

    3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
    rompere l'orologio pokvariti uro
    rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje

    4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
    rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
    rompere gli indugi odločiti se
    rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)

    5. pren. prelomiti, prekršiti:
    rompere la tregua prekršiti premirje
    rompere un patto; prekršiti dogovor

    B) v. intr.

    1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)

    2. vulg. nadlegovati; tečnariti

    3. izbruhniti, planiti:
    rompere in pianto bruhniti v jok

    4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove

    C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
    PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo
  • spezzare

    A) v. tr. (pres. spēzzo)

    1. lomiti, prelomiti, drobiti, trgati:
    spezzarsi un braccio zlomiti si roko
    spezzare le catene, i ceppi pren. pretrgati okove
    spezzare il cuore pren. streti srce
    spezzare una lancia in favore di qcn. pren. zavzeti se za koga
    spezzare il pane prelomiti kruh

    2. pren. prekiniti, prekinjati, pretrgati

    B) ➞ spezzarsi v. rifl. (pres. mi spēzzo) zlomiti se, pretrgati se:
    spezzarsi in due per qcn. pretrgati se na dvoje, z vsemi močmi si prizadevati za koga
  • troncare v. tr. (pres. tronco)

    1. rezati; sekati; lomiti:
    troncare il capo obglaviti

    2. okrniti

    3. jezik apokopirati (besedo)

    4. pren. upehati; oslabiti; ohromiti:
    la delusione ha troncato in lei ogni energia razočaranje je v njej ohromilo vso voljo

    5. pren. prekiniti, prekinjati:
    troncare una relazione sentimentale prekiniti ljubezensko zvezo
    troncare la parola in bocca a qcn. komu vzeti besedo, skočiti v besedo
  • sdentare

    A) v. tr. (pres. sdēnto) lomiti zobe (orodju)

    B) ➞ sdentarsi v. rifl. (pres. mi sdēnto) zgubiti, zgubljati zobe; biti ob zobe
  • biascicare v. tr. (pres. biascico)

    1. žvečiti, cmokati, mlaskati, prežvekovati

    2. pren. momljati, požirati besede:
    biascicare preghiere žebrati molitve
    biascicare un po' di inglese za silo lomiti angleščino
  • imbottare v. tr. (pres. imbotto) nalivati v sode:
    imbottare nebbia pren. lenariti
    imbottare buio pren. lomiti ga
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • kópje (-a) n

    1. lancia; hist. pilo; tragula; pren.
    lomiti kopja za kaj battersi, impegnarsi a fondo per qcs.
    pren. zaradi tega se ne splača lomiti kopja non è il caso di litigare

    2. šport. giavellotto:
    met kopja lancio del giavellotto

    3. asta (della bandiera):
    zastava na pol kopja bandiera a mezz'asta
  • mármor (-ja) m marmo:
    lomiti, pridelovati marmor cavare il marmo
    izklesati kip iz marmorja scolpire una statua in marmo
    obložiti steno z marmorjem rivestire la parete di marmo
    beli, črni, žilnati marmor marmo bianco, nero, venato
    kararski marmor marmo di Carrara
  • polomíti (-lómim)

    A) perf. ➞ lomiti

    1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
    sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
    polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio

    2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
    pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
    polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli

    B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi

    C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
    sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • salto1 m

    1. skakanje, skok:
    fare, spiccare un salto skočiti
    fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
    salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
    salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

    2. šport skok:
    salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
    salto triplo troskok
    salto mortale smrtni skok
    fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
    fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

    3. ekst. skok; kratek obisk:
    devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

    4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
    a salti skokovito
    salto di qualità kvalitetni skok
    fare il salto šol. preskočiti razred
    la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
    tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
    questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

    5. (višinska) razlika

    6. kulin.
    al salto pražen (jed)
  • úsnje (-a) n

    1. cuoio, pelle:
    goveje, kozje, krokodilje, svinjsko, telečje usnje vacchetta, capretto, pelle di coccodrillo (coccodrillo), pelle di porco, pelle di vitello (vitello)
    surovo usnje cuoio crudo
    spodnje, zgornje usnje cuoio da suole, pelle per tomaia
    kromovo, lakasto, semiš, umetno usnje cuoio al cromo, cuoio verniciato, pelle di camoscio; finta pelle, similpelle
    tovarna usnja fabbrica di pellame
    čevlji, plašč iz usnja scarpe, cappotto di pelle
    blanširati, lomiti, strojiti usnje smerigliare, irruvidire, conciare le pelli
    vezano v usnje rilegato in pelle

    2. žarg. šport. (nogometna žoga) pallone
Število zadetkov: 18