Franja

Zadetki iskanja

  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • gēnte f

    1. ljudje:
    non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
    far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
    gente di teatro gledališčniki
    gente di mare pomorščaki
    gente di tavolino pisatelji, učenjaki

    2. gostje, obiski:
    oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste

    3. rod, rodbina, družina:
    nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
    diritto delle genti mednarodno pravo
    la mia gente moja rodbina, moji sorodniki

    4. knjižno ljudstvo, narod:
    la gente etrusca Etruščani
    le genti umane človeški rod, človeštvo
    la gente futura zanamci, prihodnji rodovi
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • prōssimo

    A) agg.

    1. blizu, bližnji:
    il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
    essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
    parente prossimo bližnji sorodnik

    2. najbližji, prihodnji, naslednji:
    l'anno prossimo prihodnje leto

    B) m

    1. bližnji:
    ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe

    2. ljudje, drugi:
    parlare male del prossimo opravljati druge

    3. redko sorodnik
  • convivēnza f

    1. skupno življenje, sožitje

    2. skupno živeči ljudje; človeštvo
  • vario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. raznovrsten

    2. razen, različen

    3. številen

    4. nestalen, spremenljiv (vreme, razpoloženje)

    B) agg. pl. razni, razne

    C) pron. pl. razni ljudje, razne osebe; varia
  • Adamo m biblijsko Adam:
    i figli, il seme d'Adamo Adamovi sinovi, Adamovi otroci, ljudje, človeški rod
    da Adamo in qua od Adama, od zmeraj, od pradavnih časov
    costume d'Adamo Adamov kostum, nagota
    pomo d'Adamo anat. Adamovo jabolko
  • allegro

    A) agg.

    1. vesel, radosten:
    gente allegra veseli ljudje
    carattere allegro vesel značaj

    2. živahen, živ:
    il giallo è un colore allegro rumena je živa barva
    musica allegra živahna, vesela glasba
    giardino allegro cvetoč vrt

    3. brezskrben:
    fare vita allegra živeti brezskrbno
    donna, donnina allegra evfemistično lahka ženska, lahkoživka

    B) m glasba allegro (stavek, skladba)
  • arte f

    1. umetnost:
    opera d'arte umetniško delo
    belle arti likovna umetnost
    arti figurative likovna umetnost
    arte sacra cerkvena umetnost
    l'arte per l'arte larpurlartizem
    arte applicata uporabna umetnost
    critico d'arte umetnostni kritik
    intenditore d'arte poznavalec umetnosti
    storia dell'arte umetnostna zgodovina
    mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
    arte drammatica dramska umetnost
    settima arte sedma umetnost, film
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
    Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

    2. obrt, rokodelstvo:
    l'arte del fabbro kovaška obrt
    esercitare un'arte opravljati obrt
    l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
    essere senz'arte né parte nič ne znati delati

    3. hist. ceh

    4. umetnija, veščina:
    l'arte della guerra vojaška veščina
    eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

    5. spretnost; zvijačnost:
    ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
    ad arte namenoma:
    diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
    arti magiche umetnost čaranja, čaranje
    PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna
  • assembrare

    A) v. tr. (pres. assembro) knjižno zbrati, zbirati (ljudi)

    B) ➞ assembrarsi v. rifl. (pres. mi assembro) zbirati se, gnesti se:
    la gente si assembrava attorno all'attore ljudje so se gnetli okrog igralca
  • assiepare

    A) v. tr. (pres. assiēpo) knjižno ograditi, obdati z živo mejo

    B) ➞ assieparsi v. rifl. (pres. mi assiēpo) zgrinjati se, zbirati se (okoli):
    la folla si assiepava intorno al vincitore množica se je zgrinjala okoli zmagovalca
    la gente si assiepa lungo la strada ljudje se zbirajo ob cesti
  • avventizio agg. (m pl. -zi)

    1. tuj:
    gente avventizia tuji ljudje

    2. dodaten, začasen, občasen, priložnosten, izreden:
    impiegato avventizio, avventizio začasno nameščen uslužbenec
    guadagno avventizio občasen zaslužek
  • báža (-e) f (vrsta, sorta) pejor. razza, genere, sorta, risma:
    ljudje iste baže gente della stessa risma
  • breznačêlen (-lna -o) adj. senza principi:
    breznačelni ljudje gente senza principi
  • camice m

    1. halja:
    camice bianco bela halja, zdravnik
    i camici bianchi ekst. ljudje v belem

    2. relig. koretelj, alba
  • carne f

    1. meso:
    avere molta, poca carne addosso biti debel, suh
    essere in carne, bene in carne biti lepo rejen
    siamo tutti di carne (ed ossa) pren. vsi smo ljudje
    in carne ed ossa pren. osebno, sam, pravcat; živ, iz mesa in krvi
    la propria carne rod; krvni sorodnik

    2. ekst. človek
    carne da cannone pren. topovska hrana
    trafficante di carne umana trgovec s sužnji

    3. meso (hrana):
    carne bovina govedina
    carne di maiale svinjina
    carne in scatola mesna konzerva
    carne affumicata prekajeno meso
    mettere troppa carne al fuoco pren. lotiti se preveč stvari hkrati
    non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj
  • città f

    1. mesto:
    il centro della città mestno središče
    città industriale industrijsko mesto
    Palazzo di città občinska palača, občina
    vita, casa, gente di città mestno življenje, mestna hiša, mestni ljudje (v nasprotju s podeželjem)
    città di provincia pren. provincijsko mesto
    città di Trieste mesto Trst
    città della Lanterna Genova
    città della Mole Turin
    città della Madonnina Milan
    città del Santo Padova
    città della Laguna Benetke
    città delle Due Torri Bologna
    città del Fiore, del Giglio Firence
    città dei Cesari, dei sette colli, eterna večno mesto, Rim
    città dormitorio bivalno, rezidenčno mesto
    città aperta voj. odprto mesto
    città stato hist. mesto država, polis
    città libera hist. svobodno mesto

    2. mesto (mestni predel):
    città vecchia, nuova staro, novo mesto
    città alta, bassa gornje, spodnje mesto
    città universitaria, degli studi univerzitetno mesto
    città satellite urban. satelitsko mesto
    città dei morti knjižno pokopališče, nekropola

    3. mesto (prebivalci):
    tutta la città ne parla vse mesto govori o tem
  • cōmodo1 agg. udoben; lagoden:
    a un'ora comoda ob primerni uri
    state comodi ne dajte se motiti
    essere comodo a fare qcs. biti pripravljen, voljan kaj storiti
    gente comoda lagodni ljudje
  • condizione f

    1. pogoj:
    resa senza condizioni brezpogojna vdaja
    a condizione che pod pogojem, da

    2. stanje, položaj:
    essere in condizione di biti zmožen, moči
    versare in gravi condizioni biti hudo bolan, biti v kritičnem stanju
    un'auto ancora in buone condizioni še dobro ohranjen avto

    3. stan:
    gente di umile condizione preprosti ljudje, ljudje nizkega stanu