letéti (-ím) imperf.
1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare
2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola
5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
Zadetki iskanja
- aleggiare v. intr. (pres. aleggio)
1. leteti, prhutati s krili
2. pren. lebdeti; počivati:
sulle sue labbra aleggiava un sorriso na ustnicah ji je lebdel nasmeh - aliare v. intr. (pres. alio) knjižno
1. kriliti, leteti
2. obletavati - ronzare v. intr. (pres. ronzo)
1. brenčati; frfotati; ekst. leteti, letati (mrčes)
2. pren. poditi se (misli)
3. pren. obletavati:
ronzare intorno a una ragazza obletavati deklico, dvoriti deklici - sorvolare v. tr., v. intr. (pres. sorvolo) leteti, letati nad; preleteti; pren. iti prek česa, ne zmeniti se za kaj:
sorvolare un particolare, su un particolare ne zmeniti se za podrobnost - veleggiare v. intr. (pres. veleggio)
1. navt. jadrati
2. aero jadrati
3. knjižno leteti, poleteti - volare1
A) v. intr. (pres. volo)
1. leteti:
non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
volere o volare zlepa ali zgrda
2. ekst. leteti (letalo):
volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
volare sulla città leteti nad mestom
3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)
4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
volano gli schiaffi letijo klofute
5. ekst. pasti, padati:
volar giù pog. pasti (z višine)
6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
volare al cielo, in cielo evfemistično umreti
7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti
8. pren. širiti se:
volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust
9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost
10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
il tempo vola čas beži
11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)
B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče) - volteggiare v. intr. (pres. volteggio)
1. leteti, letati okoli, nad
2.
volteggiare attorno a obleteti, obletavati koga, kaj
3. izvesti, izvajati voltižiranje, voltižirati - cabrare v. intr., v. tr. (pres. cabro) aero navpično leteti, letati
- rivolare v. intr. (pres. rivolo) ponovno leteti, leteti nazaj; pren. vrniti, vračati se
- trasvolare
A) v. tr. (pres. trasvolo) aero preleteti, preletavati; leteti čez
B) v. intr. preleteti; bežno omeniti, omenjati, dotakniti, dotikati se:
trasvolare su un argomento bežno omeniti temo - ala f (pl. ali, knjižno ale)
1. krilo, perutnica:
battere le ali leteti
in un batter d'ali hipoma, v trenutku
avere le ali ai piedi imeti krila na nogah, zelo hitro teči
raccogliersi sotto le ali di qcn. zateči se pod okrilje nekoga
tarpare le ali pren. pristriči peruti
l'ala del mulino a vento lopata mlina na veter
l'ala dell'elica krak propelerja
l'ala del cappello krajec klobuka
2. letalsko krilo
3.
ala di un edificio krilo stavbe
4. krilo (formacije):
l'ala destra dell'esercito desno krilo armade
fare ala a qcn. napraviti komu špalir
passare tra due fitte ali di popolo iti skozi gost špalir ljudi
5. šport krilo (zlasti pri nogometu) - altezza f
1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos
2. glasba višina (tonska)
3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha
4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost
5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade
6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra
7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika
8. astr. višina - basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju) - fēndere v. tr. (pres. fēndo)
1. razklati, razcepiti
2. sekati, rezati, prečkati, iti skozi:
fendere la nebbia rezati meglo
fendere l'aria leteti, rezati nebo
fendere le onde rezati valove, plavati, pluti
fendere la folla prebijati se skozi množico - klín (-a) m
1. cuneo, bietta, zeppa:
pren. suh kakor klin magro come un chiodo, uno stecco
sadilni klin foraterra, foratoio, cavicchio
2. (lesen predmet za obešanje) chiodo, gancio (di legno)
3. alp. chiodo da roccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
novico s klina sneti inventare di sana pianta
leteti v klinu volare in formazione a cuneo
pren. obesiti kaj na klin appendere al chiodo
PREGOVORI:
klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo - kúrz (-a) m
1. aer., navt. rotta:
leteti, pluti po kurzu seguire la rotta (aerea, marittima)
določiti kurz dare la rotta
2. šol. (tečaj) corso:
bolničarski kurz corso per infermiere
pripravljalni, srednji (nadaljevalni), višji kurz corso preparatorio, medio, superiore
3. ekon. (tečaj) cambio, corso; quotazione:
kurz dolarja, tolarja il cambio del dollaro, del tallero - môči (mórem)
A) imperf.
1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora - múha (-e) f
1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)
2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo
3. voj. mira, mirino
4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere
5. friz. mosca
6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù - nuotare
A) v. intr. (pres. nuōto)
1. plavati:
nuotare a crawl, sul dorso, a farfalla, a rana plavati kravl, hrbtno, metuljčka, prsno
nuotare come il piombo šalj. slabo plavati, ne znati plavati
nuotare nell'aria pren. leteti
2. ekst. plavati:
nuotare nell'abbondanza, nell'oro plavati v izobilju, valjati se v zlatu
nuotare nel miele uživati, vdajati se nasladam, užitkom
nuotare nel sangue biti krvoločen
nuotare nel sudore biti do kože prepoten
B) v. tr. plavati:
nuotare i duecento metri plavati dvesto metrov