Franja

Zadetki iskanja

  • lésa (-e) f

    1. porta (di steccato)

    2. graticcio, cannicciata

    3. steccato, stecconata
  • cannicciata f rogozni plot, lesa (za obrambo pred vetrom)
  • canniccio m (pl. -ci)

    1. rogoznica

    2. umet. pletenina

    3. lesa
  • graticciato m lesa (za sušenje sadja)
  • esbosco m (pl. -chi) gozd. vleka lesa
  • fluitazione f splavljanje lesa
  • legno m

    1. les:
    legno duro, dolce trdi, mehki les
    legno di quercia hrastov les, hrastovina
    legno da lavoro obdelovalni les
    legno da ardere drva za kurjavo
    mobili di, in legno leseno pohištvo
    legno compensato furnir
    pasta di legno lesna celuloza
    testa di legno pren. trdoglavec, butec

    2. kos lesa, palica

    3.
    legni pl. glasba pihala

    4. knjižno drevo

    5. pren. gosposka kočija; ladja:
    legno corsaro gusarska ladja
    PREGOVORI: ogni legno ha il suo tarlo preg. vsaka metla svoj ročaj najde
  • oškodovánec (-nca) | -nka (-e) m, f danneggiato (-a); parte lesa
  • pirolegnoso agg. kem. ki se nanaša na destilacijo lesa
  • durezza f

    1. trdota:
    durezza del legno trdota lesa
    durezza dell'acqua kem. trdota vode

    2. trma, trmoglavost

    3. (asprezza) neprijaznost, ostrost:
    la durezza del clima neprijaznost podnebja

    4. strogost; neobčutljivost; trdosrčnost:
    ha mostrato grande durezza di cuore pokazal se je zelo trdosrčnega

    5. težavnost, zahtevnost
  • izvláčenje (-a) n

    1. gozd.
    izvlačenje hlodov, lesa esbosco

    2. estrazione
  • kós1 (-a) m pezzo; ekst. pezza (di stoffa); tozzo (di pane); striscia (di terra); fetta (di torta); parte; brano; franc. tranche; obl. capo:
    kos papirja, sira, pohištva pezzo di carta, di formaggio, di mobilia
    jajca po dvajset tolarjev kos uova a venti talleri il pezzo
    kos perila, oblačila capo di biancheria, di vestiario
    prehoditi kos poti percorrere un tratto di strada
    pren. imeti dobršen kos življenja za sabo avere buona parte della vita sulle spalle
    zahtevati svoj kos kruha esigere la propria fetta di torta
    biti iz enega kosa essere d'un (solo) pezzo
    razbiti se na kose andare a pezzi
    pren. razbiti, raztrgati na drobne kose fare qcs. a brandelli, pubblicare una critica feroce su, stroncare qcn., qcs.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kos pečenke un taglio di arrosto
    kos blaga un taglio di stoffa, un panno, una pezza
    kos lesa legno
    kos opreme arredo
    kos platna telo
    kos pohištva mobile
    kos suhe malte rosticcio
    kos sukanca gugliata
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • lésica (-e) f dem. od lesa piccolo graticcio
  • leso agg. prizadet, poškodovan:
    parte lesa pravo oškodovana stran
    delitto di lesa maestà razžaljenje veličanstva; veleizdaja
  • maestà f

    1. veličastnost

    2. veličanstvo:
    sua maestà il re njegovo kraljevo veličanstvo:
    delitto di lesa maestà žalitev veličanstva

    3. umet. Maestà:
    la maestà di Giotto Giottova Maestà
  • minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

    1. passare, scorrere:
    čas hitro mineva il tempo passa veloce

    2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

    3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
    ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

    4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
    srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
    zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
    nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
    nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
    pren. vse pride, vse mine tutto passa
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • obdeláva (-e) f

    1. agr. coltivazione; coltura:
    obdelava zemlje s kmetijskimi stroji coltivazione della terra con macchine agricole

    2. lavorazione; trattamento:
    obdelava lesa, kamna lavorazione del legno, della pietra

    3. elaborazione; trattamento:
    strojna obdelava podatkov elaborazione meccanica dei dati
    obdelava nekaterih vprašanj esame di alcune questioni
    inform. avtomatska obdelava podatkov trattamento automatico delle informazioni

    4. teh. trattamento:
    mehanska, toplotna obdelava trattamento meccanico, termico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    groba obdelava sgrossamento
    inform. obdelava besedil word processing
    teh. obdelava na stružnici tornitura
    možnost obdelave plasmabilità
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev