lepó adv.
1. bene:
lepo se izražati esprimersi bene
2. (vljudno, prijazno) gentilmente
3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
lepo mi je mi trovo, mi sento bene
lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
lepo, čudovito! bello! magnifico!
4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
lepo kazati (pridelek) promettere bene
iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!
5.
lepo grajen ben fatto
lepo oblikovan affusolato; tornito
lepo raščen formoso
knjiž. lepo sprejet benaccetto
lepo vzgojen beneducato, bennato
Zadetki iskanja
- bellamente avv. lepo, primerno
- bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot - affusolato agg. tanek, vitek, lepo oblikovan:
dita, gambe affusolate vitki prsti, vitke noge - benaccētto agg. knjižno
1. dobrodošel
2. lepo sprejet - beneducato agg. lepo vzgojen
- benfatto agg. postaven, lepe postave, lepo grajen
- bennato agg. knjižno
1. blagoroden
2. vljuden, priljuden, lepo vzgojen - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - calligrafo m (f -fa)
1. lepopisec, kaligraf:
perito calligrafo grafolog
2. ekst. kdor ima lepo pisavo
3. pren. formalist (umetnik) - educazione f
1. vzgoja; izobrazba; vadba:
ricevere una rigida educazione biti strogo vzgojen
impartire una sana educazione zdravo vzgajati
educazione fisica telesna vzgoja
2. olika, lepo vedenje:
bella educazione (buona creanza) nesramnost! neotesanec!
chi ti ha insegnato l' educazione? kdo pa te je učil olike? - formoso agg. lep; lepo raščen; lepo oblikovan; poln; bujen:
donna formosa bujna ženska - granito1 agg.
1. zrnat (v klasju)
2. pren. čvrst, krepek; donna granita lepo raščena ženska - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - pomoso agg. knjižno ki je lepo obrodil, bogat s sadeži
- proporzionato agg. skladen, sorazmeren, proporcioniran; ekst. lepo oblikovan, raščen:
proporzionato ai bisogni skladen s potrebami
corpo proporzionato lepo raščeno telo, lepo grajena postava - tornito agg. ekst. lepo oblikovan
- vestire
A) v. tr. (pres. vēsto)
1. obleči, oblačiti
2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo
3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik
4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja
5. pren. prevleči
6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno
7. pren. okrasiti
B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo
C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)
1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu
2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik
3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno
Č) m
1. obleke; garderoba
2. oblačenje (način) - accogliēnza f sprejem:
riservare una buona accoglienza (a) lepo sprejeti koga